– 1 –

UVODNI DEL

1.1 POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU

Ključni podatki v številkah

Legenda: ROS = čisti poslovni izid / čisti prihodki od prodaje; ROE = čisti poslovni izid / povprečno stanje kapitala;
ROA = čisti poslovni izid / povprečno stanje sredstev.

Graf 1: čisti prihodki od prodaje

Graf 2: čisti poslovni izid

Opomba: negativni čisti poslovni izid v letu 2013 je bil posledica slabitev naložbe v Novo Kreditno banko Maribor (v nadaljevanju tudi: NKBM) in Poštno banko Slovenije (v nadaljevanju tudi: PBS).

Graf 3: dodana vrednost

1.2 NAGOVOR GENERALNEGA DIREKTORJA POŠTE SLOVENIJE

Spoštovani lastnik, poslovni partnerji in sodelavci!

POSLOVANJE POŠTE SLOVENIJE V LETU 2014

V Pošti Slovenije sledimo prepričanju, da tudi konkurenčne in zahtevnejše gospodarske razmere, v katerih smo poslovali v letu 2014, nudijo priložnosti za nove in uspešne posle. V preteklem letu smo dokazali, da jih znamo prepoznati.

Poslovno leto 2014 smo po negativnem poslovanju leta 2013, ki smo ga zabeležili zaradi slabitev naložbe v Novo Kreditno banko Maribor in Poštno banko Slovenije, spet zaključili s pozitivnim poslovnim izidom, ki je precej nad načrtovanim. Ta ni odraz naključij, temveč rezultat premišljenih odločitev, ki nas bodo popeljale k stabilnemu dolgoročnemu poslovanju ter ekonomski in socialni varnosti vseh, ki te rezultate ustvarjamo.

V tej smeri bomo nadaljevali, čeprav bo pot tudi v prihodnje zahtevna. Zaradi spremenjenih pogojev poslovanja in večjih strukturnih sprememb na trgu poštno‑logističnih storitev ustaljene procese dela in tradicionalno organiziranost poštne mreže prilagajamo oziroma spreminjamo v fleksibilnejšo in bolj sodobno organizacijsko strukturo.

V letu 2014 smo tako veliko pozornosti namenjali učinkovitejšim procesom dela, sodobnejši in do uporabnika prijaznejši organizacijski strukturi in vsesplošnemu vitkejšemu upravljanju družbe. Razvijali in tržili smo nove storitve ter aktivno pridobivali nove stranke in posle. Pošta Slovenije je na pomembnem delu poti, kjer se iz ponudnika klasičnih poštnih storitev preoblikuje v modernega, razvojno usmerjenega poštno‑logističnega operaterja in ponudnika elektronskih storitev.

POSLOVNI REZULTATI PRESEGLI NAČRTOVANE

Poslovno leto 2014 smo v Pošti Slovenije zaključili s 7,1 milijona evrov čistega dobička. S poslovanjem smo lahko zadovoljni, saj je izid za 4,7 milijona evrov višji od načrtovanega. Rezultat je potrditev kakovostnega izvajanja osnovne dejavnosti in rasti poštnih storitev, na kar so vplivali tudi nenačrtovani posli (2014 je bilo leto volitev in referendumov), uspešnega pridobivanja novih poslov predvsem na področju logističnih storitev in jutranje dostave časopisnih edicij, učinkovitega razvoja sodobnih informacijskih storitev (storitve naše blagovne znamke PosiTa, storitve računalništva v oblaku, eRačun in E‑Arhiv Pošte Slovenije), aktivnejšega trženja in varčevalnih ukrepov. Podlaga za dober rezultat v letu 2014 kot tudi v prihodnje je sprejet in potrjen Strateški razvojni program Pošte Slovenije od leta 2014 do 2017. Poslovne prihodke smo povečali za odstotek ter za dva znižali stroške. 13 milijonov evrov investicijskih sredstev smo namenili za tekoče poslovanje

in razvojne projekte na področju informacijske tehnologije in logističnih procesov. 5.968 zaposlenih na Pošti Slovenije je opravilo dobrih 980 milijonov storitev. V okviru reorganizacije poštnega omrežja je bilo v pogodbene pošte v letu 2014 preoblikovanih 48 pošt, konec leta 2014 pa smo jih imeli 71. Poštno omrežje je obsegalo 556 poštnih enot, kar nas uvršča med države Evropske unije z najvišjo dostopnostjo do poštnega omrežja za uporabnike. Seveda je vzdrževanje tako gostega omrežja izjemno drago, zato si prizadevamo del stalnih kontaktnih točk oziroma pošt nadomestiti z drugimi oblikami, kot so pogodbene pošte.

Ponosni smo na kakovost prenosa tako pošiljk korespondence kot paketnih pošiljk v domačem in mednarodnem prometu, saj smo tudi v letu 2014 predpisano kakovost presegli. Na trgu smo delovali skupaj s šestimi izvajalci zamenljivih storitev, ki dostopajo do našega poštnega omrežja in postopoma zvišujejo svoj tržni delež. Za opravljeno delo pri projektu Informatizacija carinske pošte smo na največji mednarodni razstavi in konferenci poštne tehnologije POST–EXPO prejeli glavno nagrado v kategoriji Digitalna inovacija leta, na mednarodni ravni pa smo bili uvrščeni tudi med ožje nominirance za nagrado Okoljski dosežek leta.

Z JASNIMI CILJI STOPAMO V PRIHODNOST

Prihodnja leta bodo za Pošto Slovenije še vedno zelo zahtevna. Še naprej bomo izvajali varčevalne in reorganizacijske ukrepe, da nam bo dokončno uspelo preoblikovati se v konkurenčno »pošto prihodnosti«. Poleg opravljanja osnovnega poslanstva Pošte Slovenije bomo pri uresničevanju ključnih strateških ciljev, kot so finančna stabilnost, fleksibilnost poslovanja in krepitev tržnega položaja Pošte Slovenije, skrbeli tudi in predvsem za zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih.

Sledili bomo ciljem, zapisanim v Strateškem razvojnem programu Pošte Slovenije od leta 2014 do 2017. Za uresničitev teh ciljev že danes vlagamo v nove sodobne storitve ter v optimizacijo poslovanja. Tako nadaljujemo z razvojnimi aktivnostmi na področju logistike, paketov, jutranje dostave časopisnih edicij, direktnega marketinga in storitev v poštnih poslovalnicah. Trdno verjamemo v prihodnost informacijskih storitev, zato si bomo prizadevali postati tržnica elektronskih storitev tako za državo kot gospodarstvo. Ob tem želimo postati zanesljiv vodilni partner podjetjem, ki se ukvarjajo s spletno prodajo. Še naprej vlagamo v tehnično in tehnološko posodobitev poštnih logističnih centrov, logistično opremo, informacijsko tehnologijo, poštno mrežo in ekološka transportna sredstva. Nadaljujemo s širitvijo poslovanja s tujimi operaterji. V skladu s poslovnim načrtom avtomatiziramo poslovanje na področju predelave pisemskih in paketnih pošiljk ter nenaslovljene direktne pošte, kar je osnova za naše fleksibilnejše poslovanje.

POSLOVANJE SKUPINE POŠTA SLOVENIJE V LETU 2014

Skupino Pošta Slovenije so v poslovnem letu 2014 poleg obvladujoče družbe Pošta Slovenije sestavljale še odvisne družbe EPPS, PS Zavarovalno zastopništvo, PS Moj paket in Feniksšped ter pridruženo podjetje Športna loterija. Skupino tako sestavljajo družbe, ki s svojimi storitvami ustrezno dopolnjujejo in zaokrožajo ponudbo Pošte Slovenije, ter družbe, ki s svojo dejavnostjo nudijo podporno vlogo osnovni dejavnosti Pošte Slovenije. Skupna nam je želja po učinkovitem ustvarjanju, ki prinaša dobre rezultate lastnikom družb, uporabnikom storitev in zaposlenim, ki to delo izvajamo. Skupina je v letu 2014 v konsolidiranem izkazu poslovnega izida izkazala 7,7 milijona evrov čistega dobička.

S premišljenim upravljanjem kapitalsko povezanih družb in ostalimi oblikami strateškega sodelovanja želimo maksimirati rezultate našega dela. Tudi zaradi tega smo rasli, se razvijali, pridobivali znanja, širili poslovanje ter povečevali zadovoljstvo zaposlenih in uporabnikov storitev celotne Skupine.

Ustvarjeni rezultati celotne Skupine v poslovnem letu 2014 so motivacija za prihodnje izzive. Dokazujejo nam, da delo opravljamo kakovostno in da za stranke, v tradiciji 20‑letnega samostojnega delovanja podjetja Pošta Slovenije in 515‑letne poštne dejavnosti na Slovenskem, ostajamo prva izbira. Trdno verjamem, da bomo to tudi v prihodnje.

Mag. Boris Novak

generalni direktor

1.3 IZJAVA UPRAVE O ODGOVORNOSTI IN O NEOŠKODOVANJU

Poslovodstvo družbe Pošta Slovenije d. o. o. izjavlja, da v celoti potrjuje letno poročilo Pošte Slovenije d. o. o., z vsemi sestavnimi deli, izkazanimi v tem dokumentu, za poslovno leto, ki se je končalo na dan 31. decembra 2014.

Obvladujoča družba Pošta Slovenije d. o. o. ni uporabila svojega vpliva, da bi pripravila družbe v skupini do tega, da bi zase opravile škodljive pravne posle ali da bi kaj storile ali opustile v svojo škodo. Družbe so v okoliščinah, ki so jim bile znane v trenutku pravnih poslov z obvladujočo družbo, za vsak pravni posel dobile ustrezna plačila in niso bile prikrajšane.

Maribor, 2. junij 2015

Vinko Filipič

član poslovodstva

Mag. Igor Marinič

namestnik generalnega direktorja

Mag. Boris Novak

generalni direktor

1.4 POROČILO PREDSEDNIKA NADZORNEGA SVETA

Nadzorni svet je v skladu z Aktom o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije d. o. o. sestavljen iz šestih članov. Štiri člane imenuje ustanovitelj, dva člana pa izvoli svet delavcev Pošte Slovenije. Člani nadzornega sveta so imenovani oziroma izvoljeni za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni.

Nadzorni svet so v letu 2014 sestavljali člani:

• dr. Davorin Kračun, predsednik,
• Peter Premk, namestnik predsednika,
• Samo Sanzin, član,
• mag. Barbara Gorjup, članica, ki jim je mandat 7. oktobra 2014 potekel, in od predstavnikov delavcev izvoljena
• Božidar Pograjc, član, in
• Rudi Matjašič, član, ki z delom nadaljujeta do izteka mandata dne 4. avgusta 2015.

Slovenski državni holding (v nadaljevanju tudi: SDH) je v imenu ustanovitelja dne 7. novembra 2014 za mandatno dobo štirih let imenoval nove člane nadzornega sveta, ki so:

• dr. Aleš Groznik,
• dr. Peter Grilc,
• Vanessa Grmek in
• Milan Perović.

V novi sestavi, v kateri so člani za predsednika izvolili dr. Aleša Groznika, so se člani nadzornega sveta v letu 2014 sestali dvakrat in izvedli eno korespondenčno sejo.

Člani nadzornega sveta so neodvisni in pri opravljanju funkcije upoštevajo cilje družbe, katerim podredijo morebitne drugačne osebne ali posamične interese. Ker imajo v okviru sestave potrebna ekonomska in pravna znanja, je zagotovljeno učinkovito in strokovno delo nadzornega sveta. V okviru revizijske komisije in kadrovske komisije je nadzorni svet sodeloval z zunanjima članoma, priznanima strokovnjakoma s področja revizije, ekonomije in prava.

Nadzorni svet družbe Pošta Slovenije je v letu 2014 na skupno devetih rednih in dveh korespondenčnih sejah v skladu z zakonodajo in skrbnostjo, ki se od njega zahteva, nadzoroval poslovanje družbe. Seje je pisno skliceval in njihov dnevni red določil predsednik nadzornega sveta. Vsi člani nadzornega sveta so v letu 2014 svojo funkcijo opravljali vestno, sej so se redno udeleževali in v razpravah ter pri odločanju aktivno sodelovali.

Na sejah se je nadzorni svet seznanil z letnim poročilom družbe Pošta Slovenije za poslovno leto 2013, s tekočim poslovanjem družbe na podlagi poročil poslovodstva, s spremembami pogojev poslovanja glede na poslovni načrt in z načrti poslovanja družbe v prihodnje. V začetku leta je ovrednotil učinkovitost svojega dela v letu 2013. Seznanil se je z letnim poročilom o delovanju Službe notranje revizije za leto 2013, letnim načrtom delovanja Službe notranje revizije za leto 2014 in sprejel informacijo o izdelavi načrta ukrepov za izvedbo priporočil Službe notranje revizije iz Poročila o notranji reviziji na področju upravljanja s sredstvi informacijske tehnologije, v okviru slednjega pa poslovodstvu priporočil vzpostavitev ustreznih evidenc ločenega vodenja zalog IT‑opreme. Seznanil se je s poročilom o korporativnem upravljanju tveganj Pošte Slovenije za leto 2013 in s poročilom o izvajanju projekta OPO – Optimizacija poštnega omrežja v letu 2013. Seznanil se je s spremembami Akta o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije d. o. o., ki jih je predlagala Slovenska odškodninska družba d. d., in pripombami strokovnih služb družbe nanje, obenem pa je na predlog tudi sam dal pripombe. Dal je pozitivno mnenje na Strateški razvojni program Pošte Slovenije za obdobje od leta 2014 do leta 2017, junij 2014, ki ga je tekom leta sprejel ustanovitelj.

Preveril je formalne vidike v zvezi z letnim poročilom družbe za poslovno leto 2013, ki je bilo izdelano v predpisanem roku. Na podlagi zagotovil poslovodstva, revizorjev in natančnega pregleda je nadzorni svet ugotovil, da poročilo vsebuje vse sestavine, ki jih predpisuje veljavni Zakon o gospodarskih družbah. Letno poročilo Pošte Slovenije za poslovno leto 2013 je revidirala na skupščini imenovana revizijska družba Deloitte revizija d. o. o. Tako je letnemu poročilu priloženo tudi revizorjevo poročilo in predlog ustanovitelju o pokrivanju izgube. Prav tako je nadzorni svet sestavil in letnemu poročilu priložil poročilo o svojem delu v letu 2013. Ustanovitelju je predlagal imenovanje revizorja letnega poročila Pošte Slovenije in Skupine Pošta Slovenije v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in letnih računovodskih izkazov izvajalca univerzalne poštne storitve v skladu z določili Splošnega akta o ločenih računovodskih evidencah in prepovedi subvencioniranja za leto 2014. Na osnovi sprejetih meril za izračun je ugotavljal, ali poslovodstvu na podlagi izračunov uspešnosti poslovanja za leto 2013 pripada spremenljivi del plače.

Posebej se je nadzorni svet seznanil z informacijo o implementaciji priporočil v dopolnjeni in spremenjeni Metodologiji za pripravo investicijskih elaboratov – ocenjevanje ekonomske upravičenosti različnih vrst naložb v Pošti Slovenije in v Navodilu za obvladovanje investicijskega procesa. Prav tako je obravnaval poročilo o analizi izvrševanja poslovnega načrta Pošte Slovenije za leto 2014 na področju investicij po denarnem toku z oceno do konca leta 2014 in projekcijo do leta 2017 in se seznanil z informacijo o vključitvi nepredvidenih investicij v plan za leto 2014 in jih odobril. Sprejel je informacijo o izvajanju investicij v IT‑infrastrukturo na lokaciji PLC Maribor. Seznanil se je z informacijo o ustanavljanju Invalidskega podjetja Pošte Slovenije d. o. o. Po seznanitvi z donosnostjo prodaje po glavnih skupinah storitev v letu 2013 v skladu s stroškovnim modelom Pošte Slovenije je predlagal vzpostavitev poslovnega poročanja po skupinah storitev.

V skladu z aktom o ustanovitvi je odločal in dal soglasje k načinu glasovanja o sklepih na skupščini družbe Poštna banka Slovenije, d. d. – bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor d. d. in soglasja k sklenitvi pravnih poslov v primerih, ko jih je moralo poslovodstvo zahtevati in pridobiti.

Pred iztekom mandata je nadzorni svet svojo sestavo ocenil kot ustrezno in ustanovitelju predlagal imenovanje članov nadzornega sveta v novem mandatu, po nastopu funkcije novoimenovanih članov pa je izvedel konstitutivno sejo, na kateri je tudi dopolnil sestavi revizijske in kadrovske komisije. Novi člani nadzornega sveta so z željo po čim učinkovitejšem nadzoru na svojih prvih dveh sejah v letu 2014 zahtevali in prejeli akte družbe, dokumente in informacije od poslovodstva.

Pred koncem leta 2014 se je nadzorni svet seznanil s predlogom poračuna premij za dodatno pokojninsko zavarovanje za leto 2014 in soglašal, da se za te namene v poslovnem načrtu za leto 2014 zagotovijo sredstva. Enako se je seznanil z izplačilom dela plače iz naslova poslovne uspešnosti, kjer je dal soglasje, da se ta izplača v višini nad načrtovanim zneskom. Obravnaval je predlog Poslovno‑finančnega načrta Pošte Slovenije d. o. o. za leto 2015 s projekcijama za leti 2016 in 2017 in predlagal dopolnitve.

Predlog sklepa o uporabi bilančnega dobička

Bilančni dobiček Pošte Slovenije znaša v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi za leto 2014 4.746.753 evrov, kar je potrdil tudi pooblaščeni revizor. Predlog poslovodstva ustreza določilom 230. in 282. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD‑1), zato poslovodstvo in nadzorni svet predlagata edinemu družbeniku, da sprejme sklep, da bilančni dobiček ostane nerazporejen.

Ocena sodelovanja s poslovodstvom

V letu 2014 je poslovodstvo – generalni direktor mag. Boris Novak, namestnik generalnega direktorja mag. Igor Marinič in član poslovodstva Vinko Filipič – z nadzornim svetom dobro sodelovalo. Dodatno je dobro sodelovanje med člani nadzornega sveta omogočalo sprejemanje kompetentnih odločitev, v skladu z zakonodajo in pooblastili. Poslovodstvo je nadzornemu svetu pravočasno posredovalo dokumente, podatke in informacije, ki jih je nadzorni svet potreboval, ter poročila in gradiva, da so se člani lahko dobro pripravili na njihovo obravnavo na sejah in odločanje.

Poslovodstvo je poslovalo v skladu s pristojnostmi in pooblastili, ki mu jih dajeta zakonodaja in akt o ustanovitvi družbe, priporočila, ki jih je dal nadzorni svet, pa je upoštevalo. Nadzorni svet se je med poslovnim letom z delom poslovodstva seznanil predvsem iz poročanja na sejah nadzornega sveta in posredno iz poročil revizijske komisije nadzornega sveta. Pri reševanju kadrovskih vprašanj je gradiva pregledala kadrovska komisija, ki je nadzornemu svetu pripravljala podlage za odločanje.

Nadzorni svet ocenjuje, da je poslovodstvo pred izzivi prepoznavanja poslovnih priložnosti in zagotavljanja učinkovitosti poslovanja. Kljub zaostrenim tržnim razmeram je Pošta Slovenije ohranila pozitiven rezultat iz poslovanja predvsem po zaslugi uvedbe novih storitev in preoblikovanja nekaterih pošt v pogodbene pošte. Uspešnost soočanja z izzivi in pravočasnega prepoznavanja priložnosti pa bo v veliki meri zaznamovalo tako kratkoročno kakor tudi dolgoročno poslovanje družbe. Komunikacijo s poslovodstvom nadzorni svet ocenjuje kot ustrezno, saj je bil nadzorni svet ustrezno seznanjen za učinkovito opravljanje svoje nadzorne funkcije.

Mnenje o delu poslovodstva

Poslovodstvo družbe je v letu 2014 nadaljevalo delo v sestavi: mag. Boris Novak – generalni direktor, mag. Igor Marinič – namestnik generalnega direktorja in Vinko Filipič.

Pri oceni poslovanja Pošte Slovenije v letu 2014 je nadzorni svet posebno pozornost namenil uspešnosti in učinkovitosti poslovanja, ugotavljanju aktivnosti poslovodstva družbe, ki bi vodile k zmanjševanju negativnih posledic splošne gospodarske in finančne krize ter dolgoročnemu ustvarjanju pozitivne vrednosti za lastnika.

Nadzorni svet tako ocenjuje, da je poslovodstvo Pošte Slovenije v neugodnih poslovnih okoliščinah v letu 2014 poslovalo uspešno in uresničevalo ključne zastavljene cilje. Pomembno je, da je rezultat iz poslovanja kljub zaostrenim makroekonomskim pogojem in naraščanju konkurence v sektorju pozitiven. Nadzorni svet pričakuje, da se bo v prihodnjih letih trend poslovanja izboljšal. Ta pričakovanja vsebuje tudi Strateški razvojni program za obdobje od leta 2014 do leta 2017.

Delo revizijske komisije nadzornega sveta

Revizijska komisija nadzornega sveta Pošte Slovenije d. o. o. se je v letu 2014 sestala na šestih rednih in eni korespondenčni seji, od tega v novi sestavi (iztek mandata in imenovanje novih članov nadzornega sveta) na eni redni seji. Revizijska komisija nadzornega sveta Pošte Slovenije d. o. o. je opravljala naloge v skladu z zakonskimi pristojnostmi, z za leto 2014 sprejetim načrtom dela revizijske komisije in sklepi nadzornega sveta.

Revizijska komisija je sodelovala pri postavitvi ključnih področij predrevizije, se seznanila z ugotovitvami predrevizije računovodskih izkazov Pošte Slovenije za leto 2013, ki jo je izvedla revizijska družba Deloitte revizija d. o. o., in s poslovanjem Pošte Slovenije v letu 2013. Seznanila se je z letnim poročilom Službe notranje revizije za leto 2013, njenim načrtom aktivnosti za leto 2014 in se vse leto 2014 redno seznanjala z medletnimi poročili o delu Službe notranje revizije in poročili o izvajanju njenih priporočil. Revizijska komisija se je seznanila tudi z letnim poročilom na področju upravljanja tveganj Pošte Slovenije za leto 2013, planom aktivnosti upravljanja tveganj Pošte Slovenije za leto 2014, z njihovim finančnim ovrednotenjem in se redno vse leto 2014 seznanjala z obdobnimi poročili na področju upravljanja tveganj. Seznanila se je s Strateškim razvojnim programom Pošte Slovenije od 2014 do 2017. Revizijska komisija je sprejela pojasnilo o upoštevanju priporočila Slovenske odškodninske družbe št. 11 in obravnavala Poročilo o analizi izvrševanja poslovnega načrta Pošte Slovenije za leto 2014 na področju investicij in o aktivnostih za posodobitev navodil za pripravo investicijskih elaboratov ter Poročilo o načrtovanju in izvajanju ukrepov v zvezi s poročilom Službe notranje revizije o opravljeni reviziji na področju upravljanja osnovnih sredstev informacijske tehnologije.

Na vseh sejah se je seznanjala z ocenami medletnega poslovanja Pošte Slovenije in še posebno pozornost posvečala finančnim in računovodskim podatkom. Revizijska komisija se je seznanila z ugotovitvami revizije računovodskih izkazov Pošte Slovenije za leto 2013, obravnavala predlog poslovodstva o pokrivanju izgube Pošte Slovenije za leto 2013, se seznanila s pismom, ki ga je na poslovodstvo naslovila revizijska družba Deloitte revizija d. o. o., letnim poročilom Pošte Slovenije za leto 2013, revizorjevim mnenjem in izdelala poročilo o svojem delu v letu 2013 z oceno letnega poročila Pošte Slovenije za leto 2013.

Ob tem je nadzornemu svetu predlagala kandidata za revizorja letnega poročila družbe Pošta Slovenije za leto 2014 in se seznanila s pogodbo o revidiranju letnega poročila Pošte Slovenije za leto 2014, s terminskim planom in predlagano vsebino predrevizije računovodskih izkazov Pošte Slovenije za leto 2014. Obravnavala je informacijo o poslovanju kapitalsko povezanih družb Pošte Slovenije v letu 2013 in se redno četrtletno seznanjala z ocenami njihovega medletnega poslovanja. Revizijska komisija se je vse leto intenzivno ukvarjala z metodologijo izračuna ekonomske upravičenosti posameznih naložbenih projektov v Pošti Slovenije in se seznanila z njeno prenovitvijo s pomočjo zunanjega strokovnjaka. Seznanila se je tudi s poročilom o zunanji presoji kakovosti notranjerevizijske dejavnosti v Pošti Slovenije. Opravila je razgovora z imenovanim revizorjem glede predrevizije računovodskih izkazov Skupine Pošta Slovenije in družbe Pošta Slovenije za leti 2014 in 2015, se seznanila z informacijo o pripravi poslovnega načrta za leto 2015 in izhodišči za poslovni načrt za leto 2015. Obravnavala je poslovni načrt Pošte Slovenije za leto 2015 s projekcijama za leti 2016 in 2017. Sprejela je načrt aktivnosti revizijske komisije za leto 2015 ter s tem postavila osnove svojega dela za naslednje leto. Na svoji prvi seji po konstituiranju nadzornega sveta, ki je bila hkrati zadnja seja v letu 2014, se je posebej seznanila z delovanjem Službe notranje revizije.

Na sejah revizijske komisije so bili prisotni vsi njeni člani. Člani nadzornega sveta, ki niso člani revizijske komisije, so bili o delu revizijske komisije seznanjeni na način, da so prejemali zapisnike sej, poleg tega pa je revizijska komisija o svojem delu redno poročala na sejah nadzornega sveta.

Delo kadrovske komisije nadzornega sveta

Kadrovsko komisijo so sestavljali trije člani. Komisija se je v letu 2014 sestala enkrat, ko se je seznanila s potekom mandata članom nadzornega sveta in podala predlog imenovanja članov v naslednjem mandatu.

Revizorjevo poročilo

Nadzorni svet je skrbno pregledal revizorjevo poročilo, ki vsebuje njegovo mnenje brez pridržka. Glede na vsebino in dodatne informacije ugotavlja, da je revizor opravil svoje delo strokovno in v skladu z veljavno zakonodajo ter poslovno prakso. Na revizorjevo poročilo nadzorni svet nima pripomb.

Stališče nadzornega sveta do letnega poročila 2014

Nadzorni svet je skrbno pregledal letno poročilo družbe Pošta Slovenije d. o. o. in Skupine Pošta Slovenije za poslovno leto 2014, ki ga je predložilo poslovodstvo. Letno poročilo je sestavljeno jasno in pregledno. Nadzorni svet ocenjuje, da prikazuje resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja in poslovnega izida v letu 2014. Nanj nima nobenih pripomb, ki bi ga kakor koli zadrževale pri sprejetju odločitve o potrditvi letnega poročila. Zato je nadzorni svet v skladu s tretjim odstavkom 282. člena ZGD‑1 potrdil letno poročilo družbe Pošta Slovenije d. o. o. in Skupine Pošta Slovenije za poslovno leto 2014. Navedeno poročilo je sprejel v odprtem roku, tj. pred iztekom enega meseca od dneva, ko je poslovodstvo družbe predložilo letno poročilo za leto 2014 nadzornemu svetu.

Poročilo o preveritvi letnega poročila družbe Pošta Slovenije d. o. o. in Skupine Pošta Slovenije za poslovno leto 2014 in predlog za uporabo bilančnega dobička Pošte Slovenije je nadzorni svet izdelal v skladu z 282. členom ZGD‑1 in je namenjeno edinemu družbeniku družbe Pošta Slovenije d. o. o.

Maribor, 23. junij 2015

Dr. Aleš Groznik

predsednik nadzornega sveta

1.5 PREDSTAVITEV SKUPINE POŠTA SLOVENIJE

Skupino Pošta Slovenije so na dan 31. decembra 2014 poleg obvladujoče družbe Pošta Slovenije d. o. o. sestavljale odvisne družbe:

• EPPS, d. o. o. – 100‑odstotni delež,
• PS Zavarovalno zastopništvo d. o. o. – 100‑odstotni delež,
• PS Moj paket d. o. o. – 100‑odstotni delež in
• Fenikspšed, d. o. o. – 95‑odstotni delež

ter pridruženo podjetje Športna loterija in igre na srečo d. d. – 20‑odstotni delež.

Pošta Slovenije d. o. o.

Dejavnost

Ključno področje delovanja v družbi in njena primarna dejavnost je izvajanje univerzalne poštne storitve. Poleg tega pa imajo v družbi veliko vlogo tudi druge poštne in kurirske storitve, storitve informatike, logistične in denarne storitve ter prodaja blaga. Razen teh Pošta Slovenije d. o. o. opravlja še vrsto drugih dejavnosti.

EPPS – Elektronsko pismo Pošte Slovenije, d. o. o.

Družba EPPS je bila ustanovljena 8. decembra 1998. Ustanovitveni kapital znaša 1.231.972 evrov. Družba je v 100‑odstotni lasti Pošte Slovenije. V letu 2014 je bilo družbi pripojeno odvisno podjetje Pošte Slovenije – PS VilaMedia. Sedež družbe je v Ljubljani, Stegne 13 a.

Dejavnost družbe je: izpisovanje variabilnih podatkov na predtiskane in bianko obrazce, izdelava pisem/zgibank in klasičnih pisem (v kuvertah), svetovanje pri izdelavi obrazcev, obvestil in drugih pošiljk, dogovarjanje s tiskarnami glede tiska obrazcev, programerska izdelava oblik za izpisovanje, priprava pošiljk (navadnih, priporočenih, s povratnico, z odgovorom, tiskovin, nakaznic ipd.) za oddajo v prenos Pošti Slovenije, arhiviranje izpisanih dokumentov in informacijske storitve, kot so izdaja e‑računov, izmenjava elektronskih dokumentov in e‑arhiv. S prevzemom odvisnega podjetja PS VilaMedia je svojo dejavnost razširila na področje nenaslovljene direktne pošte.

Feniksšped, d. o. o.

Družba Feniksšped je bila ustanovljena marca 1991. Osnovni kapital družbe znaša 221.187 evrov in je v 95‑odstotni lasti Pošte Slovenije, 5‑odstotni lastnik pa je Aerodrom Ljubljana, d. d. Sedež družbe je Zg. Brnik 130 e, 4210 Brnik.

Dejavnost družbe je špedicija in druge spremljajoče prometne dejavnosti. Obsega opravljanje špedicijskih ter agencijskih poslov, predvsem na področju organizacije mednarodnih ter domačih prevozov in zastopanja v carinskih postopkih. Kot enakovreden člen Expeditorsove globalne mreže ponuja Feniksšped svojim strankam globalne prevoze od vrat do vrat, vključno z ostalimi logističnimi storitvami, ki so potrebne za celovito izvedbo posla.

Feniksšped ima poslovalnico v Srbiji, ki se ukvarja z dejavnostjo matične družbe, to je mednarodno špedicijo. Večino poslov predstavlja organizacija mednarodnih prevozov v letalskem prometu, organizira pa tudi vse druge vrste prevozov, kot so cestni, pomorski, rečni in železniški. Prav tako opravlja posle carinskega zastopanja pri uvozu in izvozu blaga.

PS Moj paket d. o. o.

Družba PS Moj paket je bila ustanovljena februarja 2013 kot družba v 100‑odstotni lasti Pošte Slovenije. V aprilu 2014 je družba PS Moj paket prevzela tudi stvarni vložek (nedokončano spletno aplikacijo) od Pošte Slovenije. Ustanovitveni kapital družbe je znašal 500.000 evrov. Sedež družbe je v Mariboru, Partizanska cesta 54.

Dejavnost družbe je spletna trgovina za segment B2C in B2B. Cilj izvajanja dejavnosti družbe je vzpostavitev široke spletne ponudbe raznovrstnega blaga za končnega porabnika. V okviru spletnega nakupovanja bo kupec deležen vseh prednosti nakupa na daljavo, vključno z dostavo naročenega blaga na želeni naslov.

PS Zavarovalno zastopništvo d. o. o.

Družba PS Zavarovalno zastopništvo je bila ustanovljena junija 2013 kot družba v 100‑odstotni lasti Pošte Slovenije. Ustanovitveni kapital družbe je znašal 515.026 evrov. Sedež družbe je v Ljubljani, Letališka cesta 32.

Dejavnost družbe je trženje zavarovalnih storitev v okviru poštne mreže, predvsem na poštnih okencih.

Športna loterija in igre na srečo d. d.

Pošta Slovenije ima že od ustanovitve družbe Športna loterija 20‑odstotni lastniški delež v družbi. Višina deleža predstavlja maksimalni lastniški delež, ki ga v družbi za igre na srečo lahko ima posamezni delničar. Ostali lastniki družbe so predvsem športna združenja na nivoju države (Olimpijski komite, Smučarska zveza Slovenije ipd). Pošta Slovenije tudi sicer poslovno sodeluje s Športno loterijo na področju prodaje srečk in sprejemanja športnih stav na okencih Pošte Slovenije. Sedež družbe je v Ljubljani, Dunajska cesta 22.

Dejavnost družbe je organiziranje in prodaja iger na srečo.

ORGANIZIRANOST Skupine Pošta Slovenije

1.6 POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2014

Področje poštnega prometa

• V okviru projekta Optimizacija poštnega omrežja smo v letu 2014 v pogodbene pošte preoblikovali 48 pošt, pet pogodbenih pošt pa je prenehalo poslovati. Konec leta 2014 je bilo v Pošti Slovenije skupaj 71 pogodbenih pošt.
• Definirali smo najširše poštne okoliše in vanje vključili najbolj ruralna področja (ca. 15 odstotkov gospodinjstev), kjer smo uvedli trikrat tedensko dostavo nenaslovljene direktne pošte.
• Uvedli smo aplikacijo za pripravo potovnic, ki nam omogoča avtomatizirano izdelavo potovnic na podlagi analize GPS‑posnetkov prevoženih poti pismonoš in prostorskih podatkov o naslovih iz centralnega registra naslovov. Pred tem smo GPS‑posnetke prevoženih poti analizirali ročno, z implementacijo aplikacije smo ta dela avtomatizirali, kar pomeni, da so sedaj potovnice bolj natančne, hkrati pa je za njihovo pripravo potrebnega manj časa.
• S posodobitvijo programske in strojne opreme na paketnih usmerjevalnikih v poštnih logističnih centrih smo povečali kakovost usmerjanja paketnih pošiljk.
• Z nabavo druge linijske naprave za strojno zlaganje nenaslovljene direktne pošte smo povečali delež gospodinjstev, vključenih v strojno zlaganje nenaslovljene direktne pošte.

Področje novih storitev in izboljšav

• Logistični model jutranje dostave časopisov smo razširili z nedeljsko dostavo časopisov naročnikom na območju severovzhodne Slovenije. Za izvajanje jutranje dostave smo začeli vključevati pogodbene izvajalce in tako vzpostavljati vzporedno dostavno mrežo v jutranjem segmentu dostave.
• Z aktivnostmi na področju logistike oskrbovalnih verig smo intenzivno nadaljevali tudi v letu 2014. V segmentu logistike avtomobilskih delov izvajamo nočno brezkontaktno in dnevno dostavo do servisnih centrov večine avtomobilskih znamk, zastopanih v Sloveniji. Na področju distribucije živil in pijač smo razširili dejavnost skladiščenja, komisioniranja ter distribucije s Štajerske regije še na ostale. V letu 2014 smo vstopili tudi v segment dostave izdelkov za široko potrošnjo (gospodinjskih aparatov in izdelkov bele tehnike, kozmetike idr.), kjer izdelke distribuiramo po Sloveniji, v tujino in iz tujine. Pri tem sodelujemo z odvisno družbo Feniksšped.
• V letu 2014 smo začeli sodelovati s podjetjem Erste Card Club, d. o. o., pri pridobivanju članov Diners Cluba, tako lahko interesenti na poštnih okencih dobijo vse informacije o plačilno‑kreditnih karticah Diners Cluba ter izpolnijo in oddajo vse obrazce za včlanitev v Diners Club.
• Na 89 poštah smo začeli izročati DPD‑pakete na poštnih okencih.
• Razširili smo sodelovanje s podjetjem Petrol, d. d., pri sprejemu pošiljk. Storitve, združene pod znamko Pošta na Petrolu, smo razširili na 114 bencinskih servisov po Sloveniji.
• V okviru poslovnega sodelovanja s partnerjem Hewlett‑Packard (HP) so bile v posebnem partnerskemu programu »HP Cloud Agile Partnership« uvedene nove rešitve in storitve računalništva v oblaku, ki predstavljajo tako novost kot tudi dopolnitev obstoječe ponudbe Pošte Slovenije na področju računalništva v oblaku (IaaS – Infrastructure as a Service, PaaS – Platform as a Service, SaaS – Software as a Service).
• Začeli smo razvijati novo rešitev elektronskega vročanja (E‑vročanje), ki predstavlja e‑substitut nekaterim obstoječim storitvam fizičnega prenosa (standardno in navadno pismo, priporočeno pismo, pisma po posebni zakonodaji ipd.).
• Ponudbo informacijskih storitev smo razširili z novo storitvijo eRačun, ki je namenjena manjšim proračunskim uporabnikom, ki izmenjujejo e‑račune z Upravo Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljevanju: UJP). Proračunski uporabniki so po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (ZOPSPU‑A) od 1. januarja 2015 zavezani k elektronski izmenjavi e‑računov.

Področje informacijske podpore

• Sodelovali smo v mednarodnem programu e‑Commerce Interconnect Programme (v nadaljevanju: program Interconnect), na osnovi katerega smo v letu 2014 izvedli več tehnoloških prilagoditev in sprememb – uvedli neponovljive sprejemne številke, možnost izbora alternativnih možnosti lokacij dostave, enostavne rešitve za vračanje blaga ipd.
• Razvili smo aplikacijo eSpremnica, ki je namenjena pogodbenim uporabnikom in omogoča sledenje pošiljk ter možnost pregleda, obdelave, tiskanja in izvoza podatkov o pošiljkah.
• Nadaljevali smo z aktivnostmi na področju uvedbe samopostrežnih avtomatov za sprejem in izročanje pošiljk.
• Z zunanjim izvajalcem smo pripravili nadgradnjo aplikacije WebGis, s katero lahko svetovalci prodaje pripravljajo ponudbe za distribucijo naslovljenih in delno naslovljenih pošiljk, izpisujejo in pošiljajo razdelilnike ter pripravljajo razne izpise, potrebne za izvajanje teh storitev. V aplikaciji smo pripravili tudi modul za stranke, s katerim si lahko stranke same pripravijo ponudbo, izpišejo razdelilnik, nazivnice idr.

Mednarodno področje

• Zaključen je bil projekt Informatizacija carinske pošte, za katerega je Pošta Slovenije na POST‑EXPU v Stockholmu (največja mednarodna razstava in konferenca poštne tehnologije) prejela glavno nagrado strokovne revije Postal Technology International v kategoriji Digital Inovation of the Year (Digitalna inovacija leta). Prestižna nagrada v eni najbolj zaželenih kategorij pomeni veliko priznanje žirije in strokovne javnosti.
• Pošta Slovenije je pridobila status pooblaščenega gospodarskega subjekta (AEO), ki prinaša precej ugodnosti, saj imetniku priznava status zanesljivega in varnega partnerja v mednarodni dobavni verigi, zlasti glede izpolnjevanja carinskih zahtev. Ugodnosti na carinskem področju vključujejo manjše število fizičnih kontrol, prednostno obravnavo pošiljk, preprostejše poročanje in hkrati nižjo oceno carinskega tveganja. Tako bomo lahko uporabnikom nudili hitrejše in bolj kakovostne carinske storitve.
• Aktivno smo sodelovali v programu Interconnect, ki ga je na pobudo nekaterih nacionalnih poštnih operaterjev, katerih cilj je vzpostavitev ustrezne mreže za spletno trgovino v Evropski uniji (v nadaljevanju: EU), zasnovalo podjetje International Post Corporation (IPC). Ob uresničitvi zastavljenih ciljev omenjenega programa pri Pošti Slovenije pričakujemo porast storitev v okviru spletne trgovine.

Kadrovsko področje

• Pridobili smo certifikat za sistem vodenja varnosti in zdravja po standardu OHSAS 18001.
• Reorganizirali smo strokovne službe poslovnih enot Murska Sobota in Nova Gorica ter jih pripojili k drugim poslovnim enotam. V upravi družbe smo reorganizirali Področje mednarodnih odnosov ter uvedli novo področje za prodajo informacijskih storitev.
• Pridobili smo soglasje za ustanovitev gospodarske družbe Invalidsko podjetje Pošte Slovenije.
• V mesecu novembru 2014 je bila spremenjena in dopolnjena Kolektivna pogodba za poštne in kurirske dejavnosti (Uradni list RS, št. 74/2014 in 90/2014), kar je vplivalo na znižanje stroškov dela.

Ostala področja

• SDH je dne 28. julija 2014 v vlogi upravljavca Pošte Slovenije na predlog poslovodstva Pošte Slovenije in pozitivnega mnenja nadzornega sveta Pošte Slovenije sprejel Strateški razvojni program Pošte Slovenije od leta 2014 do 2017, ki predstavlja krovni strateški dokument razvoja družbe v prihodnjih letih.
• V letu 2014 je strokovna komisija revije Postal Technology International nominirala Pošto Slovenije za nagrado Environmental Achievement of the Year (Okoljski dosežek leta) in jo uvrstila med številnimi nominacijami svetovnih poštnih operaterjev v ožji izbor.
• Nadaljevali smo s prenovo stroškovnega modela Pošte Slovenije. Cilj prenove je uvedba obračuna stroškov po storitvah in po skupinah storitev, ki bo primerljiv z obračunskimi sistemi večjih evropskih poštnih operaterjev, ki poslujejo na liberaliziranih poštnih trgih.

Pomembnejši dogodki odvisnih družb

• Družba Feniksšped je z globalnim logistom Expeditors International of Washington podpisala ekskluzivno agencijsko pogodbo za področje Republike Srbije, kar pomeni, da ima Feniksšped ekskluzivno pravico za opravljanje storitev za vse pošiljke, oddane v Srbiji, in tudi za tiste, ki prispejo iz tujine v Srbijo.
• V mesecu juliju 2014 se je Pošta Slovenije odločila za zamenjavo direktorja družbe PS Moj paket – delovno mesto je prevzel Aleksander Majhen.
• PS Moj paket je začel uporabljati novo rešitev za spletno prodajo, ki temelji na platformi in je povezljiva z vsemi obstoječimi sistemi Pošte Slovenije. Tako je začela delovati nova spletna trgovina, hkrati pa je družba začela aktivno večati število dobaviteljev in artiklov v spletni prodaji.
• Družba PS Zavarovalno zastopništvo se je v mesecu novembru 2014 preselila na novo lokacijo.
• Konec leta 2014 je PS Zavarovalno zastopništvo pridobilo dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, s tem so bili izpolnjeni vsi pogoji za začetek trženja zavarovalnih produktov na poštnih okencih.
• Družba EPPS je v letu 2014 pripojila odvisno družbo Pošte Slovenije – PS VilaMedia.
• Konec leta 2014 je družba EPPS kupila podjetje Cetis Direkt, d. o. o., ki se ukvarja z enako dejavnostjo kot podjetje EPPS.

– 2 –

POSLOVNO POROČILO

2.1 POROČILO O VODENJU IN UPRAVLJANJU SKUPINE POŠTA SLOVENIJE

2.1.1 Upravljanje Skupine Pošta Slovenije

Pošta Slovenije

Družbo upravlja skladno z Zakonom o gospodarskih družbah ustanovitelj, to je Republika Slovenija (v nadaljevanju tudi: RS), ki je v letu 2014 svoje ustanoviteljske pravice sprva uresničevala prek Slovenske odškodninske družbe, d. d., katere pristojnosti in obveznosti je v aprilu 2014 prevzel Slovenski državni holding, d. d.

Organa družbe sta nadzorni svet in poslovodstvo.

V skladu z Aktom o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije d. o. o. (v nadaljevanju: Akt o ustanovitvi) ima nadzorni svet šest članov, od katerih štiri člane imenuje ustanovitelj, dva člana pa izvoli svet delavcev. Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let, z možnostjo ponovne izvolitve. Predsednika in namestnika nadzornega sveta izvolijo člani izmed članov, ki jih je imenoval ustanovitelj.

Pristojnosti nadzornega sveta so določene v 15. členu Akta o ustanovitvi družbe. Nadzorni svet sprejema odločitve na sejah in dopisnih sejah. Način svojega dela nadzorni svet določi s poslovnikom. Nadzorni svet imenuje tudi revizijsko komisijo za opravljanje nalog skladno z zakonom in Aktom o ustanovitvi.

V letu 2014 so poleg Božidarja Pograjca in Rudija Matjašiča, ki ju je v nadzorni svet izvolil svet delavcev, do poteka mandata v oktobru 2014 nadzorni svet sestavljali dr. Davorin Kračun, Peter Premk, mag. Barbara Gorjup in Samo Sanzin, ki jih je v nadzorni svet imenoval ustanovitelj. V novembru 2014 je SDH imenoval štiri nove člane nadzornega sveta, in sicer:

• dr. Aleša Groznika,
• dr. Petra Grilca,
• Milana Perovića in
• Vanesso Grmek,

medtem ko v nadzornem svetu ostajata Božidar Pograjc in Rudi Matjašič.

Poslovodstvo je sestavljeno iz treh članov, predstavljajo ga generalni direktor, namestnik generalnega direktorja in član poslovodstva. Vse člane poslovodstva imenuje nadzorni svet, njihov mandat traja pet let, z možnostjo ponovne izvolitve. Družbo zastopata skupaj dva predstavnika poslovodstva.

Poslovodstvo celovito poroča ustanovitelju družbe o poslovanju družbe najmanj štirikrat letno ter je dolžno poročati nadzornemu svetu najmanj vsako četrtletje o poslovni politiki, finančnem poslovanju družbe, o donosnosti in plačilni sposobnosti družbe ter drugih pomembnih kazalnikih družbe. V letu 2014 so bili v poslovodstvu:

• mag. Boris Novak, generalni direktor,
• mag. Igor Marinič, namestnik generalnega direktorja,
• Vinko Filipič, član poslovodstva.

Predstavniki poslovodstva Pošte Slovenije so hkrati člani nadzornih svetov v nekaterih drugih družbah, in sicer: mag. Boris Novak je član nadzornega sveta PBS in član nadzornega sveta Športne loterije, mag. Igor Marinič je član nadzornega sveta družbe Moja naložba – pokojninska družba, d. d., Vinko Filipič pa je predsednik nadzornega sveta odvisne družbe EPPS in član nadzornega sveta PBS.

Odvisne družbe

Organa odločanja odvisne družbe EPPS sta nadzorni svet in poslovodstvo. Nadzorni svet sestavljajo:

• Vinko Filipič, predsednik,
• mag. Martin Mlakar, podpredsednik, in
• Darja Murkovič Žigart, članica.

Poslovodstvo družbe predstavlja direktor mag. Vili Hribernik.

Organa odločanja odvisne družbe Feniksšped sta nadzorni svet in poslovodstvo. Nadzorni svet sestavljajo:

• Marjan Osvald, predsednik,
• Janez Pernek, član,
• Mitja Štampfer, član, in
• Jurij Mežnarič, član.

Poslovodstvo družbe predstavlja direktor Boštjan Valenko.

Organa odločanja odvisne družbe PS Moj paket sta skupščina družbe in poslovodstvo. Skupščino družbe predstavlja poslovodstvo Pošte Slovenije. Poslovodstvo družbe predstavlja direktor Aleksander Majhen.

Organa odločanja odvisne družbe PS Zavarovalno zastopništvo sta skupščina družbe in poslovodstvo. Skupščino družbe predstavlja poslovodstvo Pošte Slovenije. Poslovodstvo družbe predstavlja direktor Samo Renčelj.

Organa odločanja pridruženega podjetja Športna loterija sta nadzorni svet in uprava družbe. Nadzorni svet ima pet članov, med njimi tudi predstavnika Pošte Slovenije (mag. Boris Novak). Upravo sestavljajo predsednik uprave in dva člana uprave.

2.1.2 Poročilo o delu notranje revizije v pošti slovenije

Služba notranje revizije Pošte Slovenije (v nadaljevanju: SNR) je samostojna organizacijska enota, organizirana kot štabna služba. Je ločena od drugih organizacijskih enot ter neposredno podrejena poslovodstvu. Tak način organiziranosti ji omogoča, da je neodvisna od revidiranih področij oz. drugih organizacijskih enot Pošte Slovenije. Delovanje službe temelji na Pravilniku o delovanju Službe notranje revizije, navodila za delo pa so opredeljena v Priročniku za delo notranjih revizorjev. Notranji revizorji pri svojem delu delujejo skladno z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksom notranjerevizijskih načel in Kodeksom poklicne etike notranjega revizorja, izdanih pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Delovanje službe je usmerjeno v preverjanje in ocenjevanje sistema notranje kontrole in upravljanja s tveganji. O ugotovitvah in priporočilih za izboljšanje notranjih kontrol za obvladovanje tveganj SNR redno obvešča revidirane osebe in poslovodstvo Pošte Slovenije, četrtletno pa tudi revizijsko komisijo nadzornega sveta.

Načrtovanje delovanja SNR temelji na osnovi analize tveganj pri delovanju in kontroliranju ključnih poslovnih procesov, ki se izvajajo v Pošti Slovenije, ter na osnovi prepoznanih tveganj strokovnih področij. Obseg in razpored notranjerevizijskih nalog je opredeljen v strateških usmeritvah in letnem načrtu delovanja službe.

V letu 2014 so revizorji v SNR opravili notranjerevizijske preglede in svetovanja na področjih poslovanja družbe, kot so področje trženja, nabave, logistike, področje informacijske tehnologije in informacijske varnosti, kadrovske funkcije ter na področju poslovanja družb v skupini.

Pri opravljanju revizijskih pregledov dajejo v SNR poudarek preverjanju obstoja in delovanja sistema notranjih kontrol v postopkih dela in upravljanju s tveganji ter pravilnosti, pravočasnosti in zanesljivosti informacij, ki jih poslovodstvo in drugi potrebujejo pri sprejemanju poslovnih odločitev.

V letu 2014 so bili v SNR zaposleni poleg direktorice tudi notranji revizor in revizor informacijskih sistemov. Vsi trije imajo ustrezne strokovne nazive. Poleg revizijskih pregledov so zaposleni v SNR v letu 2014 tudi svetovali organizacijskim enotam Pošte Slovenije, kako izboljšati učinkovitost poslovanja, zbrali so podatke za revidiranje letnega poročila Pošte Slovenije za poslovno leto 2013 in predhodno revizijo poslovanja za poslovno leto 2014 in jih posredovali revizorjem.

Notranji revizorji so pri svojem delovanju neodvisni od dejavnosti, ki jo revidirajo, kar jim omogoča, da svoje delo opravljajo strokovno in nepristransko. Poleg tega se stalno izpopolnjujejo in izobražujejo, spremljajo novosti na strokovnem področju in področjih revidiranja.

2.1.3 Zunanja revizija

Uprava SDH je na svoji 12. redni seji dne 29. septembra 2014 sprejela sklep, da soglaša, da se za revizorja letnega poročila Pošte Slovenije in Skupine Pošta Slovenije v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in letnimi računovodskimi izkazi izvajalca univerzalne poštne storitve v skladu z določili Splošnega akta o ločenih računovodskih evidencah in prepovedi subvencioniranja za leto 2014 imenuje revizijska družba Deloitte revizija, d. o. o., Dunajska cesta 165, Ljubljana. Revizijska družba je bila imenovana za obdobje treh let (od leta 2012 do 2014) in revidira izkaze tretje leto zapored.

Skupščina družbe EPPS je dne 26. januarja 2015 na svoji seji za revizorja letnih računovodskih izkazov za leto 2014 za EPPS imenovala revizijsko družbo ABC revizija, d. o. o., Dunajska cesta 101, Ljubljana. Revizijska družba je bila imenovana za obdobje štirih let (od leta 2014 do 2017) in revidira izkaze prvo leto.

Stroški revizijskih storitev Skupine Pošta Slovenije so predstavljeni v poglavju 5.4 Pojasnila k računovodskim izkazom Skupine Pošta Slovenije, v razkritju M1.

2.1.4 Izjava o upravljanju družbe Pošta Slovenije d. o. o.

V skladu s Kodeksom upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije (v nadaljevanju: Kodeks) z dne 15. maja 2013, s Priporočili in pričakovanji SDH, december 2014, ter Aktom o ustanovitvi, z dne 29. septembra 2014, družba kot del poslovnega poročila podaja naslednjo izjavo o upravljanju Pošte Slovenije d. o. o.:

1. Sklicevanje na Kodeks

Pošta Slovenije pri svojem poslovanju in poročanju dosledno upošteva vsa določila iz Kodeksa.

2. Izvajanje priporočil SDH

Pošta Slovenije pri poslovanju upošteva priporočila SDH, razen točke 5. Doseganje kakovosti in odličnosti poslovanja družb/skupin, saj Pošta Slovenije ne uporablja modela odličnosti EFQM, ampak model BSC (Balanced Scorecard).

Maribor, 2. junij 2015

Vinko Filipič

član poslovodstva

Mag. Igor Marinič

namestnik generalnega direktorja

Mag. Boris Novak

generalni direktor

2.2 STRATEGIJA POŠTE SLOVENIJE

POSLANSTVO

Predstavljamo zanesljivo vez za pretok informacij, denarja in blaga.

VIZIJA

S svojimi rešitvami in visoko kakovostjo storitev bomo nepogrešljivo vpeti v potrebe državljanov, podjetij in države, tako da bomo:

• izvajalec univerzalne poštne storitve na celotnem ozemlju Republike Slovenije,
• najpomembnejši izvajalec poštnih in z njimi povezanih finančnih in logističnih storitev v Sloveniji ter v regiji Alpe‑Donava‑Jadran,
• pomemben izvajalec i‑storitev za državne institucije in prebivalstvo.

VREDNOTE

So temelj organizacijske kulture in govorijo predvsem o načinu dela in sporazumevanja ter o medsebojnih razmerjih in odnosu do okolja. V Pošti Slovenije so temeljno vodilo vsakdanjega dela naslednje vrednote:

• odnos do kakovosti: vsi zaposleni prispevamo k doseganju standardov kakovosti;
• odnos do strank: stranke so središče vsega, kar počnemo;
• odnos do zaposlenih: gradimo medsebojno zaupanje, spoštovanje in sodelovanje;
• odnos do podjetja: zaposleni se zavedamo nujnosti sprememb in stalnih izboljšav;
• odgovornost: spodbujamo odgovornost do sodelavcev, uporabnikov, širše skupnosti in Pošte Slovenije.

Strateški razvojni program Pošte Slovenije od leta 2014 do 2017

Strateški razvojni program (v nadaljevanju tudi: SRP) je temeljni korporativni dokument, v katerem je definiran načrt nadaljnjega razvoja Pošte Slovenije. Nov SRP je bil izdelan zaradi povečanja konkurence, upada klasičnih poštnih storitev in storitev plačilnega prometa, aktivnosti regulatorjev – Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: AKOS) in Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence – in sprememb na področju zakonodaje. Upad klasičnih poštnih storitev in storitev plačilnega prometa sta trajne narave, gre za nepovratne procese, ki bodo imeli pomemben vpliv na poslovanje v letu 2015 in prihodnjih letih.

Za doseganje ciljev v prihodnosti bodo še naprej ključne poštne, finančne in logistične storitve ter njihova diverzifikacija.

Na stalne spremembe okolja, spremenjene navade strank, liberaliziran poštni trg in visoke fiksne stroške vzdrževanja celotne poštne mreže zaradi zagotavljanja univerzalne poštne storitve bomo na Pošti Slovenije odgovorili z implementacijo naslednjih strateških usmeritev:

• Ohraniti položaj izvajalca univerzalne poštne storitve na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
• Ohraniti status vodilnega ponudnika storitev klasičnega plačilnega prometa in storitev po transakcijskih računih za fizične osebe in male podjetnike.
• Ohraniti vodilni položaj na področju dostave nenaslovljene direktne pošte.
• Krepiti položaj na področju prenosa paketov, Hitre pošte in malih kosovnih pošiljk.
• Postati podjetje, ki bo ustvarilo pomemben delež letnih prihodkov s prodajo informacijskih storitev.
• Postati podjetje, ki bo znalo s strateškimi povezavami in akvizicijami zagotoviti tudi anorgansko rast ter vzpostaviti prodajno mrežo v regiji Alpe‑Donava‑Jadran.
• Postati vodilni partner spletne prodaje s celovito integracijo informacijskega, blagovnega in denarnega toka pri dostavi blaga končnim kupcem v notranjem in mednarodnem prometu.
• Nenehno razvijati nove in dopolnilne storitve, s katerimi bomo ohranjali oz. zagotavljali rast poslovnih prihodkov.
• Izvesti optimizacijo poštnega omrežja z realokacijo pošt v urbanih središčih, novimi oblikami kontaktnih točk, kot so pogodbene pošte, premične pošte, samopostrežni avtomati ipd.
• Približati se – kljub optimizaciji poštnega omrežja – kupcem z delovnim časom, ki bo za stranke ugodnejši, in s celovitim servisom strank na domu.
• Izkoristiti sinergije osnovne dejavnosti z novimi poslovnimi področji in poslovnimi modeli na področju oskrbovalnih verig, jutranje dostave in kolportaže.
• Z vlaganjem v tehnološko posodobitev pisemske in paketne predelave ter informatizacijo pismonoš izboljšati storitve za stranke in prihraniti stroške ter povečati produktivnost.

Z doseganjem zastavljenih ciljev bomo zagotovili dolgoročen razvojni in tržni potencial, finančno stabilnost in dobiček v prihodnjih letih.

Strateške usmeritve odvisnih družb

EPPS

Strateška usmeritev je razvoj in ponudba produktov in rešitev, temelječih na hibridni pošti, ki zajema vse oblike izpisnih storitev, trženje elektronskih storitev, izvajanje zamenljivih poštnih storitev in storitev direktnega marketinga (tisk). Za realizacijo ciljev v letu 2015 bo ključna realizacija ciljev, vezanih na obstoječe izpisne in njihove dopolnilne storitve, pridobitev novih poslov, ki niso povezani z »mailingom« (pošiljanjem po pošti), trženje elektronskih storitev in usmeritev na trge izven Slovenije.

Feniksšped

Strateška usmeritev je razvoj in ponudba celovitih logističnih storitev, ki strankam zagotavljajo izvedbo od vrat do vrat. S poglobljenim sodelovanjem s podjetjem Expeditors International of Washington in širitvijo poslovanja prek partnerskih povezav z logisti iz zahodne in jugovzhodne Evrope se želi Feniksšped preobraziti iz ponudnika lokalnih v ponudnika globalnih logističnih storitev. Za dosego ciljev v letu 2015 bo ključno poglobljeno sodelovanje s tujimi partnerji in Pošto Slovenije na projektih zagotavljanja logističnih storitev v Sloveniji.

PS Zavarovalno zastopništvo

Strateška usmeritev je trženje zavarovalnih storitev. S trženjem teh storitev na poštnih okencih namerava družba PS Zavarovalno zastopništvo postati ena izmed vodilnih zavarovalnih agencij. V letu 2015 družba načrtuje začetek ponujanja zavarovalnih storitev v 115 poštnih poslovalnicah.

PS Moj paket

Strateška usmeritev je ponujanje storitev spletnega nakupovanja. V letu 2015 so cilji usmerjeni v agresivnejši nastop na trgu in nadgradnjo informacijske podpore.

2.3 NAČRTI ZA PRIHODNOST

Glede na predviden nadaljnji upad klasičnih poštnih storitev in plačilnega prometa bomo izvajali prodajne in trženjske aktivnosti za ublažitev upada prihodka. V letu 2015 bodo ukrepi za izboljšanje poslovanja Pošte Slovenije usmerjeni predvsem v ohranjanje strank in pridobivanje novih poslov, svojo prisotnost pa bo Pošta Slovenije krepila na področju logističnih storitev, oskrbovalnih verig ter informacijskih storitev. V letu 2015 smo si v Pošti Slovenije postavili naslednje cilje:

• Kljub načrtovanemu 4‑odstotnemu upadu storitev načrtujemo manjšo rast poslovnih prihodkov, kar je posledica uvajanja novih storitev predvsem na segmentu paketnih, logističnih ter informacijskih storitev in izvajanja strateških projektov.
• Zaradi uvajanja novih storitev in projektov bodo nekoliko porasli tudi poslovni odhodki, tako bo poslovni izid pred davkom od dobička ostal na ravni leta 2014, čisti poslovni izid bo znašal 6,8 milijona evrov.
• Za investicije bomo v letu 2015 namenili 21,9 milijona evrov. Vlagali bomo predvsem v modernizacijo logistične opreme in poštne mreže, informacijsko‑komunikacijske tehnologije in transportna sredstva.

Na področju novih storitev in izboljšav načrtujemo:

• Uvedbo nove storitve Mali poslovni paket.
• Posodobitev procesa prenosa paketnih pošiljk z uvedbo novih funkcionalnosti storitve tako za pošiljatelje kot tudi za naslovnike.
• Nadaljevali bomo z aktivnostmi postavitve samopostrežnih avtomatov za sprejem in izročanje pošiljk.
• Na področju plačilnih storitev smo že konec leta 2014 začeli z aktivnostmi za testno namestitev plačilomata na pošti 1101 Ljubljana (Slovenska cesta 32), ki je namenjen plačilu obrazcev UPN z OCR‑vrstico. Plačilomat je strankam na voljo od konca meseca marca 2015 dalje. Po testnem obdobju bomo ocenili možnosti za širitev.

Na kadrovskem in organizacijskem področju načrtujemo naslednje spremembe:

• Že v začetku leta 2015 smo ustanovili invalidsko podjetje, ki bo reševalo invalidsko problematiko v Pošti Slovenije. Odvisna družba bo v 100‑odstotni lasti Pošte Slovenije in bo poslovala predvsem kot izvajalka storitev za obvladujočo družbo. Cilj ustanovitve je preprečiti odpuščanje občutljivih skupin zaposlenih, zagotavljati primerne ukrepe za delo invalidov in zniževati stroške poslovanja.
• Sprememba Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije, zato za konec leta 2015 načrtujemo začetek pogajanj s sindikati.
• Racionalizacija in reorganizacija področij in oddelkov strokovnih služb. V ta namen so bile že v začetku leta 2015 ukinjene poslovne enote Kranj, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto, poštna logistična centra Ljubljana in Maribor pa smo združili.

Na področju poštnega omrežja in logistike:

• Nadaljevali bomo z optimizacijo poštnega omrežja, saj bomo v pogodbene pošte preoblikovali od 40 do 50 pošt letno, kar pomeni, da bomo imeli do konca leta 2016, ko se zaključi prva faza preoblikovanja, v poštnem omrežju okrog 160 pogodbenih pošt. Prav tako bomo nadaljevali s centralizacijo in optimizacijo dostave.
• V teku so aktivnosti za tehnično posodobitev poštnega logističnega centra (v nadaljevanju: PLC) Ljubljana, da bi povečali stopnjo avtomatizacije in optimizirali usmerjanje poštnih pošiljk.
• Z aktivnostmi na področju logistike oskrbovalnih verig bomo intenzivno nadaljevali tudi v letu 2015, in sicer s širitvijo kapacitet in razvojem rešitev, specifično prilagojenih različnim panogam.

Na področju dostave:

• Nadaljevali bomo s testiranjem različnih vrst električnih vozil ter pripravo ekonomskih kalkulacij za uvedbo električnih vozil v vozni park.
• Sistem za sledenje vozil bomo nadgradili s senzorji za odpiranje vrat tovornega prostora pri tovornjakih, s čimer bomo omogočili nadzor nad nepooblaščenim odpiranjem tovornega prostora in tako še povišali stopnjo varnosti pri prevozih pošiljk.

Na področju informacijske tehnologije:

• Zaključitev postavitve novega podatkovnega centra v PLC Ljubljana za potrebe prodaje informacijskih storitev.
• Dokončanje prenove energetike in hladilnih sistemov ter širitev infrastrukturnih sistemskih kapacitet za ca. 130 m².
• Postavitev performančno in energetsko optimizirane kontejnerske sistemske sobe.
• Pridobitev certifikata ISO 27001 na področju ponudbe infrastrukturnih informacijskih storitev.
• Razvoj in implementacija novih tržnih informacijskih storitev.

Na mednarodnem področju: v okviru carinskega poslovanja bomo nadaljevali z optimizacijo poslovanja za zagotavljanje kakovostnih storitev, v skladu s carinskimi zahtevami in predpisi.

Na področju filatelije bomo:

• Nadaljevali niz skupnih izdaj s tujimi poštnimi operaterji. Septembra bomo s poštnim operaterjem Liechtensteina izdali priložnostno poštno znamko na temo Alpe – življenjski prostor, ob 180. obletnici rojstva skladatelja Davorina Jenka pa bomo novembra izdali skupno znamko s poštnim operaterjem Srbije.
• Septembra 2015 bomo na temo tradicionalnega slovenskega zajtrka izdali priložnostno znamko, tiskano v posebni tehniki tiska – imela bo vonj po medu.

2.4 POSLOVNO OKOLJE

Makroekonomsko okolje ¹

V Sloveniji je v letu 2014 bruto domači proizvod (v nadaljevanju: BDP) glede na prejšnje leto porasel za 2,6 odstotka, prvič po letu 2008 se je povečala tudi domača potrošnja. Gibanje BDP po letu 2008 in potreba po konsolidaciji javnih financ RS sta pospešila upad števila pisemskih pošiljk in pospešila e‑substitucijo nekaterih storitev, kar za Pošto Slovenije pomeni trajen izpad storitev oz. prihodkov.
Pozitiven trend gibanja BDP naj bi se nadaljeval v letu 2015 in dosegel 2,0‑odstotno rast, kar pa bo pozitivno vplivalo na manjši segment storitev, ki jih izvaja Pošta Slovenije. Zaradi nadaljnje konsolidacije javnih financ se bo nadaljevala racionalizacija poslovanja javne uprave in s tem upad (trajno prenehanje) klasičnih poštnih storitev. Nadaljevala se bo e‑substitucija, kar bo imelo negativne posledice predvsem na storitve plačilnega prometa.

^{1 Vir: Ekonomsko ogledalo ‑ februar 2015, št. 2, Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).}

Zakonodajno okolje

Spremembe na področju zakonodaje, ki so stopile v veljavo v letih 2012 in 2013, so negativno vplivale na poslovanje v letu 2014 v višini okrog 5 milijonov evrov, spremembe v letu 2014 pa so negativno vplivale na poslovanje še za dodatnih 1,6 milijona evrov.

Za Pošto Slovenije (v nadaljevanju tudi: Pošta) je ključen Zakon o poštnih storitvah (ZPSto‑2), v katerem so določeni pogoji in izvajanje poštnih storitev v RS, kar ima velik vpliv na uspešnost poslovanja Pošte Slovenije. Določbe tega zakona opredeljujejo med drugim izvajanje poštnih storitev in pogoje izvajanja univerzalnih poštnih storitev ter določajo pristojnosti, organizacijo in delovanje AKOS‑a. Pošta Slovenije poskuša s svojimi aktivnostmi konstruktivno sooblikovati spremembe na področju izvajanja ZPSto‑2, da bodo v skladu s prakso v EU in odraz spremenjenih pričakovanj uporabnikov, ki so v veliki meri posledica strukturnih sprememb v poštnem sektorju. Pošta Slovenije je v letu 2014 izvedla številne aktivnosti, da bi odpravila negativne posledice prej omenjenega zakona, vključno s predlogom sprememb ZPSto‑2.

Pošta Slovenije je javni naročnik po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS), zato mora poslovni proces nabavne funkcije podjetja potekati tako, da upošteva tudi določila za izvajanje postopkov naročanja.

Vpliv spremembe zakonodaje na kadrovskem področju:

• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ‑2) je prinesel zvišanje upokojitvene starosti, spodbude zaposlenim za daljšo delovno aktivnost in maluse za predčasno upokojevanje. Poleg spodbud za zaposlene zakon ureja tudi spodbude za delodajalce za zaposlovanje mlajših in starejših delavcev ter za matere z otroki do tretjega leta starosti. Z vidika Pošte Slovenije sprememba zakonodaje vpliva na podaljševanje dela starejših in obveznost izvajanja ukrepov za ravnanje s starejšo delovno silo.
• Zakon o delovnih razmerjih je usmerjen k vzpostavitvi primernega razmerja med varnostjo zaposlenih in možnostjo učinkovitejšega prilaganja razmeram na trgu dela. Poenostavljeni so bili postopki za sklenitev in prenehanje delovnega razmerja.
• Zakon o urejanju trga dela je prinesel novosti za brezposelne, iskalce zaposlitve in delodajalce. Cilj teh novosti je zagotovitev večje fleksibilnosti na trgu dela (objava prostih delovnih mest, možnost začasnega in občasnega dela brezposelnih, starejših od 50 let, in upokojencev, ter uveljavljanje spodbud za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb).

Regulativno okolje

Poštni operaterji v EU in institucije, ki te operaterje združujejo (npr. International Post Corporation, Universal Postal Union), ugotavljajo, da je trenutna pravna ureditev poštnih storitev na področju konkurence, cenovne politike in regulacije storitev preostra in bi jo bilo treba omiliti. Zato pozivajo regulatorje, da preučijo veljavne zahteve glede pogostosti dostave univerzalnih poštnih pošiljk (sedaj pretežno 5–6‑krat tedensko) ter rokov prenosa in omogočijo več manevrskega prostora pri določanju cen reguliranih storitev. Poštnim operaterjem bi takšne prilagoditve potrebam naslovnikov lahko prinesle pomembna znižanja stroškov dostave, s tem pa večjo ekonomsko vzdržnost univerzalne poštne storitve.
Tudi v Pošti Slovenije se soočamo s problemom prereguliranosti in omejitvami AKOS‑a na področju izvajanja poštnih storitev (določanje višine popustov izvajalcem zamenljivih storitev, potrjevanje nabora cen univerzalne storitve, obseg in kakovost dostave idr.). Zato bomo nadaljevali z aktivnostmi utemeljevanja predlogov, ki se nanašajo na spremembe na področju regulacije in izvajanja Zakona o poštnih storitvah (ZPSto‑2).

Ekonomsko okolje

Gospodarska in finančna situacija vplivata na aktivnosti in poslovanje podjetij in javnega sektorja, tako da vsi optimizirajo stroške, kar se odraža v manjših oddajah pošiljk ali prenehanju oddajanja nekaterih vrst poštnih pošiljk ter v večjih pritiskih na cene Pošte Slovenije. Hkrati se na trgu poštnih storitev povečuje konkurenca, ki jo predstavljajo izvajalci zamenljivih poštnih storitev v okviru dostopa do omrežja Pošte Slovenije, konsolidatorji na področju nenaslovljene direktne pošte in mednarodni poštni operaterji na področju prenosa paketnih pošiljk.

Tehnološko okolje

E‑poslovanje in vse večja razširjenost širokopasovnih povezav, družabnih omrežij, računalništva v oblaku, tabličnih računalnikov in pametnih telefonov odločilno vplivajo na upad obsega pisemskih in finančnih storitev Pošte Slovenije, na drugi strani pa zahtevajo ponudbo novih in nadgradnjo obstoječih storitev (npr. SMS‑obveščanje o prispeli pošiljki, mobilne poštne aplikacije, hibridna pošta). Digitalna komponenta poslovanja tako postaja vse bolj sestavni del diverzificiranih strategij poštnih operaterjev oz. Pošte Slovenije.

2.5 PRODAJA IN TRŽENJE

2.5.1 Storitve

V letu 2014 je bilo v Pošti Slovenije opravljenih 980 milijonov storitev, kar je za odstotek več v primerjavi z letom 2013. Rast je posledica rasti nenaslovljene direktne pošte, oddaje prek dostopa do omrežja ter navadnih pisemskih pošiljk. Pri ostalih storitvah beležimo upad pošiljk, kar je posledica prehoda na e‑poslovanje (e‑računi, e‑bančništvo), racionalizacije poslovanja velikih strank ter javne in državne uprave, sprememb zakonodaje idr.

Graf 1: Struktura storitev v Pošti Slovenije

Poštne storitve

Pri poštnih storitvah smo v letu 2014 beležili 1‑odstotno rast. V okviru navedenih storitev so najbolj porasle storitve prenosa nenaslovljene direktne pošte in pošiljke, oddane prek dostopa do omrežja. Kljub splošnemu trendu upada pisemskih pošiljk je predvsem zaradi nekaterih izrednih dogodkov obseg storitev v letu 2014 ostal na enaki ravni kot v letu 2013 (Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: GURS) je pošiljala vsem lastnikom nepremičnin informativne izračune davka, oddaja vabil v okviru referenduma o arhivih in predčasne volitve v državni zbor).

Univerzalna poštna storitev

Univerzalna poštna storitev je trajno, redno in nemoteno izvajanje ene ali več z Zakonom o poštnih storitvah določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju RS ali njenem delu po cenah, ki so dostopne za vse uporabnike poštnih storitev. Univerzalna poštna storitev so naslednje poštne storitve:

• prenos poštnih pisemskih pošiljk do mase 2 kg,
• prenos poštnih paketov do mase 10 kg,
• storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke in
• prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne.

Pri univerzalni storitvi beležimo 1‑odstotni upad storitev glede na leto 2013. Razlogi za upad so:

• liberalizacija poštnega trga (večje število pošiljk, oddanih prek dostopa do omrežja),
• racionalizacija poslovanja večjih pošiljateljev,
• substitucija z drugimi (elektronskimi) načini komuniciranja fizičnih in pravnih oseb in
• upad števila pošiljk, sprejetih iz poštnih nabiralnikov.

Druge poštne storitve

Pri drugih poštnih storitvah beležimo 2‑odstotno rast števila storitev v primerjavi z letom 2013, ki je posledica rasti nenaslovljene direktne pošte in pošiljk, oddanih v okviru dostopa do omrežja. Pri ostalih posameznih segmentih storitev beležimo različno dinamiko, in sicer:

● Pisemske pošiljke v okviru drugih poštnih storitev
Visoka rast je posledica novih strank in povečanja prometa z nekaterimi obstoječimi strankami.

● Dostop do omrežja
Visoka rast je posledica večje količine oddaj pošiljk, ki jih z liberalizacijo poštnega trga stranke oddajajo v okviru navedene postavke (prenos standardnih in navadnih pisem prek dostopa do omrežja).

● Paketi in Hitra pošta
Segmenta dostave paketnih pošiljk in pošiljk hitre pošte se v Sloveniji močno prepletata. Nekateri ponudniki paketnih storitev tudi prenos paketov v 24 urah oglašujejo kot prenos hitrih pošiljk, zato je v praksi obe storitvi zelo težko ločevati. Zaradi različnega pojmovanja strank pri ločevanju hitrih pošiljk od paketnih je oteženo tudi ustrezno pozicioniranje Hitre pošte kot storitve na trgu. V tujini oba segmenta običajno povezujejo s pojmom KEP‑storitve (kurirske, ekspresne in paketne storitve).

V primerjavi z letom 2013 smo pri paketih dosegli za 2 odstotka višjo realizacijo storitev. V okviru navedenih storitev vpliv novih tehnologij (interneta) prinaša sicer hiter razvoj spletne trgovine, ki pa za sedaj le kompenzira upad iz naslova kataloške trgovine. Storitve prenosa paketnih pošiljk so v razvitih državah v porastu, medtem ko v Sloveniji za sedaj še ne beležimo tako visokih stopenj rasti.

Na področju storitev Hitre pošte beležimo 1‑odstotno rast, ki je predvsem posledica dodatnih poslov iz naslova sodelovanja s partnerjem UPS Adria v mednarodnem prometu (sprejem za mednarodni promet in prispetje iz mednarodnega prometa), medtem ko so storitve Hitre pošte v notranjem prometu v upadu.

● Direktna pošta in publikacije
V letu 2014 beležimo 3‑odstotno rast števila pošiljk nenaslovljene direktne pošte in 7‑odstotni upad števila pošiljk naslovljene direktne pošte. Povečanje količine oddaj nenaslovljene direktne pošte je posledica izvedenih volitev in referenduma ter uvedbe novih Navodil za sklepanje poslov za nenaslovljena oglaševalska, marketinška in druga reklamna sporočila, v okviru katerih beležimo povečanje direktnih oddaj prek Pošte Slovenije, ki so posledica ugodnih pogojev za manjše pošiljatelje. Upad povpraševanja po storitvah naslovljene direktne pošte je posledica zmanjševanja stroškov strank, ki najlažje zmanjšajo stroške oglaševanja. Upad je tudi posledica umika enega izmed kataloških trgovcev sredi leta 2013, nekatere stranke so zmanjšale količine oddanih pošiljk ali celo prenehale oddajati pošiljke.

Pri nenaslovljenih publikacijah beležimo 26‑odstotni upad, pri naslovljenih publikacijah pa 10‑odstotni upad. Na področju prenosa naslovljenih publikacij se zmanjšuje število naročnikov, visok upad na področju nenaslovljenih publikacij pa je predvsem posledica stranke Žurnal Media, ki je v maju 2014 ukinila vse svoje tiskane izdaje, nekatere stranke so zmanjšale obseg oddanih pošiljk ali celo prenehale oddajati pošiljke.

Upad pri direktni pošti in publikacijah beležimo tudi zaradi sodobnejših medijev in elektronskih komunikacijskih kanalov ter sprememb v nakupnih navadah potrošnikov.

● Logistične storitve
Na področju logistike smo v letu 2014 nadaljevali z zagotavljanjem celovitih oskrbovalnih verig, ki zajemajo rešitve za stranke (od skladiščenja, komisioniranja do dostave na prodajna mesta doma in na tujem), kjer prednjačijo storitve za avtomobilsko, tekstilno in živilsko panogo ter belo tehniko.

● Jutranja dostava
Jutranja dostava je pogodbena storitev, ki zajema distribucijo časopisov in revij (edicij) v zgodnjih jutranjih urah vse dni v tednu (tudi ob nedeljah) in se zaključi praviloma do 7. ure. Lokacije, do katerih poteka distribucija edicij, so lahko prevzemna mesta (stojala) ali naslovi naročnikov edicij.

Denarne storitve

Pošta Slovenije opravlja denarne storitve v imenu in za račun PBS. Število denarnih storitev na poštnih okencih je v upadu. Splošni negativni trend se je nadaljeval tudi v letu 2014.

Največji vpliv na upad je imelo zmanjšanje obsega plačil z gotovino, ker uporabniki plačilne storitve izvajajo na sodobnejši način (e‑račun, e‑bančništvo, trajniki, direktne bremenitve, bankomati). Pomemben dejavnik je tudi konkurenca, saj plačilne storitve kot zunanji izvajalci bank po Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih ponujajo tudi nekatera druga podjetja.

Znižalo se je tudi število izplačil pokojnin in drugih prejemkov s pokojninskimi nakaznicami, saj se po naravni poti postopoma zmanjšuje delež populacije, ki prejema pokojninske nakaznice.

Ostale storitve

● Informacijske storitve
Pošta Slovenije je v sodelovanju s podjetjem Hewlett‑Packard (HP) in v okviru njegovega specialnega partnerskega programa Cloud Agile razvila rešitev za ponudbo storitev računalništva v oblaku, v okviru katere bo v sodelovanju z že prepoznavnimi ponudniki informacijskih storitev v posamezni državi ali regiji v prihodnosti ponujala najsodobnejše storitve računalništva v oblaku.

Ponudbo informacijskih storitev smo razširili z novo storitvijo eRačun, ki je namenjen manjšim proračunskim uporabnikom, ki izmenjujejo e‑račune z Upravo Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljevanju: UJP). Proračunski uporabniki so po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (ZOPSPU‑A) od 1. januarja 2015 zavezani k elektronski izmenjavi e‑računov. Rešitev je pomembna tudi zato, ker bo elektronska izmenjava računov v prihodnjih letih prav gotovo vplivala na upad prenosa pisemskih pošiljk.

S storitvijo certificirane varne elektronske hrambe E‑Arhiv smo bili na razpisu UJP izbrani kot najugodnejši ponudnik zajema in hrambe računov in spremljajočih dokumentov v elektronski obliki za uporabnike storitev UJP.

● Telegrami in telefaksi
V letu 2014 beležimo zmeren upad števila sprejetih telegramov in telefaksov, kar je v skladu s trendom preteklih let in je posledica drugih alternativnih možnosti sporočanja in izražanja voščil (elektronske voščilnice, SMS, MMS ipd.) ter konkurence na tem segmentu storitev.

● Igre na srečo
Obseg storitev iger na srečo (srečke, stave, loto) je upadel predvsem zaradi široke alternativne mreže z delovnimi časi, ki precej bolje ustrezajo obstoječim in potencialnim novim igralcem, ter zaradi možnosti vplačil prek spleta in namestitve stavnih ekranov na lokacijah številnih posrednikov teh storitev.

● Trgovsko in komisijsko blago
Leta 2014 smo široko ponudbo trgovskega in komisijskega blaga začeli počasi, a ciljno ožiti in prilagajati potrebam okolja in časa, v katerem poslujemo. To smo združili s projektom prostorske in storitvene optimizacije vsebinsko nadgrajene ponudbe pošt, v okviru katere smo do konca leta uredili že 106 pošt. Te pošte so označene z enakimi usmerjevalnimi tablami in urejene s stojali, ki omogočajo postavitev izdelkov po blagovnih skupinah, kar zaposlenim olajša postavitev blaga, kupcem pa omogoča večjo preglednost in lažjo izbiro. V letu 2014 beležimo padec prodaje blaga, ki je tesno povezan s pisemskimi storitvami, povečujemo pa prodajo paketne embalaže in ohranjamo dobičkonosnost večine blagovnih skupin blaga, s katerim dopolnjujemo ponudbo na poštah. Upad prodaje blaga je posledica upada kupne moči in porabe prebivalstva ter manj obiskov pošt zaradi manjše potrebe po poštnih in denarnih storitvah, krajšanja delovnih časov ter preoblikovanja pošt v pogodbene.

Storitve v odvisnih družbah

● EPPS
Glavna konkurenčna prednost EPPS je ponudba celovitih rešitev – od svetovanja pri izdelavi obrazcev in pošiljk, izpisovanja obrazcev, izdelave pošiljk do izvajanja zamenljivih poštnih storitev ter pošiljanja elektronskih pisem na elektronske naslove. Tako se lahko stranke z enim izvajalcem dogovorijo za celotno izvedbo.
Družba opravlja večino storitev na podlagi pogodb, ki se nanašajo na količine od nekaj deset do 600 tisoč kosov mesečno. V letu 2014 je EPPS podpisal 14 novih pogodb. Prav tako je EPPS povečal oddajo pisemskih pošiljk v okviru dostopa do omrežja Pošte Slovenije.

V letu 2014 je bilo natisnjenih 75,8 milijona listov formata A 4, kar je za 7,5 odstotka manj kot v preteklem letu. Od tega je bilo 44,6 milijona listov z dvostranskim tiskom. Izdelanih je bilo 70,2 milijona pisemskih pošiljk, kar je na ravni leta 2013.

● Feniksšped
Feniksšped opravlja letalske, pomorske in cestne prevoze ter carinsko zastopanje. Storitve se po posameznih področjih med seboj prepletajo, vključujejo pa tudi dopolnilne storitve, kot sta skladiščenje in dostava blaga. Posamezen opravljen posel je praviloma sestavljen iz več storitev.

V letu 2014 je bilo opravljenih skupno 5.198 poslov, kar je za 31 odstotkov več v primerjavi z letom 2013. Najbolj so porasli cestni prevozi, in sicer za kar 139 odstotkov, sledijo letalski prevozi, ki so porasli za 23 odstotkov, ter pomorski prevozi s 4‑odstotno rastjo. V primerjavi z letom 2013 pa so za 41 odstotkov upadli posli carinskega posredovanja.

● PS Moj paket
V PS Moj paket so v prvi polovici leta večino sredstev namenili izgradnji aplikativne rešitve za delovanje trgovine, niso pa še začeli aktivno tržiti in prodajati storitve. V drugem delu leta je družba za spletno prodajo uporabila novo rešitev in hkrati začela aktivno večati število dobaviteljev in produktov v spletni prodaji.

● PS Zavarovalno zastopništvo
Do pridobitve dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja so zaposleni prodajali zavarovalne storitve prek mentorja, ki jim ga je dodelil poslovni partner (zavarovalnica). V novembru 2014 je dovoljenje pridobilo 140 oseb. Samostojna prodaja produktov se je zaradi povečanega obsega dela v poštnem prometu v mesecu decembru 2014 začela šele v januarju 2015.
Konec leta 2014 so začeli izvajati marketinške aktivnosti, v letu 2015 pa bo izpeljana obsežnejša marketinška akcija, s katero se bo začela aktivna prodaja zavarovalnih storitev na poštah – poštne poslovalnice bodo postale prepoznavne kot prodajna mesta, kjer je možno skleniti zavarovanje.

2.5.2 Mednarodno poslovanje

Pošta Slovenije je na področju mednarodnega poštnega prometa – sprejem pošiljk v Sloveniji za tujino, dostava tujih pošiljk v Sloveniji ter špediterske storitve – v letu 2014 ustvarila za 17 odstotkov več prihodkov kot v letu 2013. Po vstopu Hrvaške v EU se je bistveno povečal tudi promet poštnih pošiljk v smeri Slovenija–Hrvaška.

Področje mednarodnih odnosov

Zaradi povečanega obsega prometa s Hrvaško je bilo v letu 2014 veliko aktivnosti namenjenih poenostavitvam poslovanja in širitvi sodelovanja s Hrvaško pošto. Uvedena je bila storitev Mali poslovni paket za Hrvaško.

V skladu z določili Konvencije Svetovne poštne zveze (v nadaljevanju: SPZ) je bil zagotovljen obvezen prenos priporočenih in vrednostnih pisem v mednarodnem prometu s storitvijo Prednostno.

Sodelovali smo na plenarnih zasedanjih PostEurop (Združenje evropskih javnih poštnih operaterjev), na zasedanjih SPZ in sestankih Evropske komisije. V okviru projektnih skupin, ki jih vodi podjetje International Post Corporation, smo sodelovali na področjih spletne trgovine, kakovosti storitev, mednarodnega obračuna in izmenjave paketnih pošiljk. Na bilateralnem področju smo izvajali aktivnosti za povečanje obsega storitev predvsem s poštnimi operaterji jugovzhodne in srednje Evrope, s katerimi izmenjamo največ poštnih pošiljk.

Odvisno podjetje Feniksšped

Aktivnosti so bile namenjene organizaciji mednarodnih prevozov in carinskega zastopanja ter dopolnilnim storitvam skladiščenja in dostave blaga. V sodelovanju s Pošto Slovenije so sodelovali na več javnih razpisih, povezanih z distribucijo avtomobilskih rezervnih delov, pa tudi pri drugih poslih, povezanih z mednarodnim transportom. Udeležili so se srečanja regijskih agentov Expeditors International v Frankfurtu in srečanja evropskih menedžerjev mreže Transcon.

2.5.3 Poštne znamke in filatelistični izdelki

V letu 2014 smo izdali 12 rednih in 40 priložnostnih poštnih znamk ter pet razgledničnih dopisnic. Izdaje znamk so spremljali tudi ovitki prvega dne in žigi prvega dne.

Ob vsakem izidu znamk, torej petkrat v letu, smo izdali tudi publikacijo Bilten, s katero v treh jezikih predstavljamo vsakokratno izdajo znamk in filatelističnih izdelkov.

Nadaljevali smo niz skupnih izdaj s tujimi poštnimi operaterji. V maju smo ob mednarodnem letu kristalografije z belgijskim poštnim operaterjem izdali blok z dvema znamkama. Ob dnevu otroka pa smo v novembru izdali dve priložnostni znamki z indijskim poštnim operaterjem.

S priložnostno poštno znamko smo obeležili 600. obletnico kronanja Barbare Celjske. V počastitev omenjene obletnice smo izdali tudi filatelistično‑numizmatični komplet, ki ob znamki vsebuje tudi spominski kovanec, ki ga je izdala Banka Slovenije.

Začeli smo izdajati novo serijo rednih poštnih znamk, v kateri bomo predstavljali slovenske ptice. Prvih pet znamk smo izdali meseca maja.

Ob dveh osvojenih zlatih medaljah na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju si je svoje mesto na znamki, kot je to že praksa ob tovrstnih uspehih slovenskih športnikov, zaslužila Tina Maze.

Poleg Letne mape znamk 2014, Letnika znamk 2014 v vložnem kartonu ter različnih tematskih kompletov smo izdali tudi posebno knjigo znamk z naslovom »Mostovi na znamkah Pošte Slovenije«. V že peti knjigi znamk smo tako pripravili pregled znamenitih mostov Slovenije, ki so bili prikazani tudi na znamkah v seriji Mostovi; prav te znamke knjigo tudi odlično dopolnjujejo.

Ponovno smo razširili ponudbo okvirjev osebnih poštnih znamk s štirimi novimi tematskimi okvirji, tokrat v znamenju štirih letnih časov.

S številnimi akcijami smo uporabnikom še bolj približali osebne poštne znamke. V letu 2014 smo tako izdelali 241.090 osebnih znamk s 1.325 različnimi motivi.

2.5.4 Trženjske in prodajne aktivnosti

Cilji oglaševanja Pošte Slovenije so seznaniti ciljne skupine s ponudbo podjetja in posameznimi produkti oz. storitvami, opozoriti na prednosti in določene ugodnosti v ponudbi, spodbuditi zanimanje za nakup določene storitve ter krepiti ugled podjetja. Medijske kampanje lahko strnemo v naslednja področja:

Za fizične uporabnike

• Prodaja trgovskega blaga in storitev na poštah
  Oglaševalske aktivnosti za pospeševanje prodaje trgovskega blaga smo tudi v letu 2014 v večjem obsegu izvajali ob praznikih, kot so valentinovo, dan žena in materinski dan, velika noč, dan mrtvih in božič. Pomemben kanal komuniciranja trgovskega blaga ostaja Prodajni katalog, pomembne pa so tudi druge oblike komuniciranja, kot je npr. oglaševanje s plakati na A‑tablah, radijske objave, spletno oglaševanje, oglaševanje na socialnih omrežjih …
  
  Za pospeševanje prodaje storitev na poštah smo pripravili prospekte »Po vse skočim na pošto«, kjer so predstavljene storitve, ki jih lahko fizični uporabniki opravijo na poštah ali prek spleta. Vsebino prospekta smo objavili tudi v ediciji Povej naprej.


• LX‑telegrami
  V mesecu juliju 2014 smo prenovili ponudbo LX‑telegramov in pripravili nov katalog. Izpeljali smo manjšo medijsko akcijo, kjer smo klasične produktne oglase kombinirali s PR‑članki ter objavami na spletnih straneh in socialnem omrežju. Na naslovnici kataloga in tudi v oglasih nam dela družbo olimpijska prvakinja Urška Žolnir, s katero smo posneli tudi spot.


• Osebne poštne znamke
  V letu 2014 smo pripravili akcijske ponudbe za različne ciljne skupine, v prednovoletnem času pa smo pospeševali prodajo z letaki gospodinjstvom, kjer smo med drugim predstavili tudi akcijo za naročilo osebnih poštnih znamk.


• Razvijanje fotografij, Poštna potovanja, loto na poštah, prodaja vstopnic ipd.
  Vse storitve Pošte Slovenije oglašujemo tudi po internih kanalih komuniciranja (oglaševanje v prostorih pošt na monitorjih in s plakati, »mailingi« registriranim uporabnikom, v Prodajnem katalogu Pošte Slovenije in v internem časopisu Poštni razgledi).


• Denarne storitve
  V sklopu paketa ugodnosti »Nov začetek«, ki ga je pripravila PBS, smo za nove komitente PBS pripravili dodatne ugodnosti ob naročilu osebnih poštnih znamk. V sodelovanju z NKBM smo pripravili letake »Vijol‘čne predplačniške kartice« za pospeševanje prodaje predplačniške kartice VISA in jih namestili v poštnih poslovalnicah. V mesecu maju smo strankam na poštah ponudili kartice Diners Cluba, ki nudijo plačilo na obroke in vrsto drugih prihrankov ter ugodnosti, kar smo oglaševali prek različnih kanalov.

Za poslovne uporabnike

• PosiTa
  Vse informacijske storitve smo v letu 2014 umestili pod novo krovno blagovno znamko PosiTa, ki združuje vrhunsko programsko opremo, izbrano strojno opremo in do uporabnikov prijazne storitve. Nova blagovna znamka je tako zamenjala obstoječo blagovno znamko Poslovni center, pri čemer je bil osrednji namen doseganje prepoznavanja Pošte Slovenije kot enega najverodostojnejših ponudnikov storitev računalništva v oblaku.
  
  Ponudbo informacijskih storitev smo razširili z novo storitvijo eRačun, ki je namenjen manjšim proračunskim uporabnikom, ki izmenjujejo e‑račune z UJP. V zadnji četrtini leta smo pospešeno oglaševali to storitev ter organizirali šest dogodkov s potencialnimi strankami, na katerih smo na praktičnih primerih podrobneje predstavili storitev in delo z aplikacijo.


• Mednarodne storitve
  V mesecu septembru smo v sklopu akcije direktnega marketinga nagovorili naše stranke in jih seznanili s posebno ponudbo in cenovnimi ugodnostmi na področju prenosa mednarodnih poslovnih paketov.


• Logistične storitve
  Hitra pošta
  Pripravili smo novo kreativno rešitev, ki smo jo poimenovali »Hitrost imamo v genih«. Omenjeno storitev smo tako v sklopu marketinških aktivnosti predstavili skozi atribute hitrosti, moči in zanesljivosti ter jo povezali s korporativno znamko.
  
  Oskrbna logistika
  Novembra 2014 smo v Zagrebu pripravili poslovni dogodek na temo logistike rezervnih delov, na katerega smo povabili predstavnike avtohiš in servisnih centrov. Na dogodku smo predstavili storitev, v sklopu katere ponujamo svojim strankam pripravo in oblikovanje modelov logistike in skladiščenja ter s tem povezane tehnološke rešitve.
  
  Petrol
  Na 114 bencinskih servisih Petrola smo uvedli storitev Oddaja paketov. Pošiljke lahko oddajajo fizične osebe, mala in mikropodjetja ter samostojni podjetniki, ki s Pošto Slovenije nimajo sklenjene pogodbe o prenosu pošiljk. Za prepoznavnost omenjene storitve smo pripravili različne marketinške materiale za bencinske servise ter spletno stran z zemljevidom servisov.


• Veleprodaja in prodaja trgovskega blaga podjetjem
  Oglaševalske aktivnosti za pospeševanje prodaje trgovskega blaga podjetjem smo v letu 2014 razširili na področje ponudbe paketne embalaže in kuvert. Pripravili smo predstavitvene prospekte z navedenim prodajnim asortimentom za potencialne stranke.

Pojavljanje na socialnih omrežjih

Nadaljevali smo z aktivnostmi v sklopu pojavljanja na socialnih omrežjih Facebook, LinkedIn in Youtube, kjer smo objavili video vsebine posameznih storitev, kot so LX‑telegrami, Oskrbna logistika in PosiTa. Na Facebooku redno spremljamo aktivnosti in objavljamo novosti, vezane na storitve Pošte Slovenije, prirejamo manjše nagradne igre in objavljamo zabavne vsebine za uporabnike.

Oglaševanje v prostorih pošt

Naša edicija Povej naprej počasi pridobiva na prepoznavnosti, ostali mediji pa so še naprej zanimivi za oglaševalce. Omogočamo lokalno oglaševanje, zaradi velikega števila pošt ter visokih naklad tiskanih medijev pa tudi nacionalno oglaševanje. Oglaševalci se odločajo za oglaševanje na poštnih okencih, monitorjih, v tiskanih medijih ali pripravijo posebne ponudbe za zaposlene.

Aktivnosti za otroke

V Pošti Slovenije smo v letu 2014 namenili kar nekaj aktivnosti otrokom. Naš cilj je približati čar pisanja in prejemanja pisem najmlajšim, ki rastejo v času različnih elektronskih medijev. Poštar Pavli je v družbi maskote Osebna poštna znamka obiskoval otroke na različnih dogodkih po Sloveniji. Na dogodkih so otroci prepevali in se učili novih pesmic, plesali, risali in ustvarjali ter spoznavali zgodbe iz življenja najbolj znanega poštarja.
Na spletni strani živi otroški kotiček s Poštarjem Pavlijem z zanimivimi zgodbicami o prigodah Poštarja Pavlija, besedili, Pavlijevimi pesmicami, igrarijami in pobarvankami.

V mesecu decembru je ponovno zaživela Božičkova pošta. »Poštni Božiček« je v lanskem letu prejel 13 tisoč pisem.

Tržne raziskave

V letu 2014 smo izvedli raziskavo Skriti kupec, v katero je bilo vključenih 130 poslovalnic Pošte Slovenije. Z raziskavo smo testirali splošno urejenost poslovalnic, urejenost zaposlenih ter njihov odnos in usposobljenost za opravljanje storitev.

2.6 POŠTNO OMREŽJE IN TRANSPORTNA SREDSTVA

2.6.1 Poštno omrežje

Pošte in logistični centri

V letu 2014 je poštno omrežje obsegalo 560 organizacijskih enot, kar Pošto Slovenije uvršča med države EU z višjo dostopnostjo do poštnega omrežja za uporabnike.

V okviru optimizacije poštnega omrežja, katere namen je vzpostavitev omrežja, ki bo, upoštevajoč velike strukturne spremembe na trgu poštnih storitev, omogočalo dolgoročno stabilnost uspešnega poslovanja družbe, smo povečali število pogodbenih pošt za 43, število dostavnih pošt pa zmanjšali za 59. Tako je poštno omrežje sestavljalo 272 dostavnih pošt, 184 izročilnih in okenskih pošt, 71 pogodbenih pošt, 24 premičnih pošt, ena začasna pošta, štiri izpostavljena okenca, dva poštna logistična centra in dve paketni pretovorni pošti.

Graf 2: Struktura poštnega omrežja

Gostota poštnega omrežja

V letu 2014 je povprečna pošta (upoštevane so dostavne, izročilne, okenske, začasne in pogodbene pošte) pokrivala 38,4 km² in 1.462 gospodinjstev.

Poštna okenca

Pošta Slovenije opravlja storitve za stranke na skupaj 1.119 poštnih okencih, od tega na:

• 73 specializiranih okencih, na katerih lahko uporabniki opravijo samo določeno vrsto storitve – tisto, za katero je okence specializirano,
• 150 kombiniranih okencih, kjer je možno opraviti le določene storitve (npr. poštne storitve in nakup blaga, denarne storitve in nakup blaga itd.), in
• 896 univerzalnih okencih, na katerih lahko uporabniki opravijo vse storitve.

Pogostost dostave

V letu 2014 je bilo 56,8 odstotka gospodinjstev vključenih v šestkrat tedensko dostavo in 43,2 odstotka gospodinjstev v petkrat tedensko dostavo. V izpostavljene predalčnike (pet‑ oziroma šestkrat tedensko) je prejemalo pošiljke 0,16 odstotka gospodinjstev.

2.6.2 Naprave poštnega omrežja in transportna sredstva

V Pošti Slovenije uporabljamo različne naprave za opravljanje poštnih storitev, in sicer 2.330 poštnih nabiralnikov, 16.622 poštnih predalov, 2.427 sprejemnih sistemov, 2.164 dostavnikov in 2.167 potovnikov. Strojno zlaganje, deljenje in usmerjanje pošiljk poteka z 32 strojnimi napravami.

Ob tem uporabljamo tudi številna transportna sredstva za notranji in zunanji transport. V notranjem transportu uporabljamo 1.293 transportnih sredstev (transportnih vozičkov in viličarjev), v zunanjem transportu pa uporabljamo 3.179 transportnih sredstev (avtomobilov, dvokoles, koles ter prikolic).

Graf 3: Vrste transportnih sredstev v zunanjem transportu

2.6.3 Varovanje

Zagotavljanje varnosti podjetja je v Pošti Slovenije organizirano kot samostojna poslovna funkcija. Oddelek za korporativno varnost (v nadaljevanju: OKV), ki je organizacijsko in funkcionalno del Področja korporativne varnosti in nadzora, je pristojen za načrtovanje in izvajanje krovne varnostne politike podjetja, iz nje izvedenih varnostnih politik po posameznih segmentih poslovanja in izdelavo ter izvajanje operativnih navodil s področja varnosti ljudi in premoženja v najširšem smislu. Vodja oddelka je za svoje delo neposredno odgovoren direktorju področja, hkrati pa je v funkcionalnem smislu nadrejen referentom za varnost ter varnostnim inženirjem na poslovnih enotah, ki so v svojih enotah odgovorni za izvajanje ukrepov za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja.

Na podlagi svojih pristojnosti in v sodelovanju z drugimi organizacijskimi enotami OKV izvaja predvsem naslednje naloge:

• oblikuje smernice na varnostnem področju,
• skrbi za izvajanje krovne in izvedene varnostne politike,
• izvaja analize s svojega področja in pripravlja poročila, ki predstavljajo podlago za načrtovanje, izbiro in uvajanje novih načinov, sredstev in ukrepov varovanja,
• skrbi za implementacijo varnostnih standardov pri izvajanju ukrepov za zagotavljanje varnosti,
• izdeluje notranje pravne akte s področja varnosti,
• organizira, spremlja in sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov usposabljanja zaposlenih na varnostnem področju in
• sodeluje z institucijami s področja varnosti in obrambe ter izvaja druge naloge z varnostnega področja, ki jih opredeljujejo zakoni in drugi predpisi ali jih določi generalni direktor družbe v skladu s pristojnostmi.

Varnost podjetja se zagotavlja s tehničnimi sistemi varovanja, fizičnim varovanjem, organizacijskimi in kadrovskimi ukrepi. Glede na to, da je varnostni sistem integralen in prilagojen različnim ogrožanjem ter poslovnim tveganjem, smo glede na oceno ogroženosti v letu 2014 posebno pozornost posvetili sodelovanju pri razvoju protiropnega tehničnega sistema, namenjenega pismonošem. Prav tako smo notranjo varnost krepili z izvajanjem naključnih in ciljnih testov integritete, ki so bili usmerjeni na izvajanje ukrepov pri ugotavljanju istovetnosti strank pri gotovinskih izplačilih in ustrezno ravnanje poštnih delavcev z gotovino in pisemskimi pošiljkami.

Tatvine v poštnih poslovalnicah smo obvladovali s sistemom videonadzora in o opaženih tatvinah takoj obveščali pristojne organe.

V letu 2015 bomo večjo skrb posvetili usposabljanju zaposlenih na temo korporativne varnosti, pogosteje bomo izvajali operativne aktivnosti v poštnih logističnih centrih in v primerih zaznanih kršitev zakonodaje izvajali notranje preiskave. Za ugotavljanje kršitev zakonodaje in notranjih aktov družbe ali morebitnih kriminalnih aktivnosti zaposlenih v Pošti bo v letu 2015 začela delovati kontaktna točka za prijavo nepravilnosti.

2.7 UPRAVLJANJE S KAKOVOSTJO

2.7.1 Kakovost prenosa poštnih pošiljk v notranjem poštnem prometu

Kakovost prenosa pošiljk korespondence se ugotavlja na podlagi in v skladu z 10. členom Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. Kakovost prenosa meri organ, ki je neodvisen od izvajalca univerzalne poštne storitve. Standard predpisuje merjenje časa prenosa od sprejema do vročitve za posamične pošiljke prednostne pošte in pošte prvega razreda. Ker v Sloveniji v notranjem prometu nimamo kategorije prednostnih pošiljk, so bila predmet meritve:

• standardna pisma,
• navadna pisma do 20 g in
• navadna pisma nad 20 g do 50 g.

V skladu s Splošnim aktom o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve mora biti v notranjem poštnem prometu v enem mesecu:

• vsaj 95 odstotkov pošiljk korespondence prenesenih v enem delovnem dnevu (D + 1),
• vsaj 99,5 odstotka pošiljk korespondence prenesenih v dveh delovnih dneh (D + 2) in
• 100 odstotkov pošiljk korespondence prenesenih v treh delovnih dneh (D + 3).

Glede na predpisano kakovost je izmerjena kakovost prenosa pošiljk korespondence nad določili standarda, in sicer so podatki o izmerjeni kakovosti za leto 2014 naslednji:

• v enem delovnem dnevu (D + 1) je bilo prenesenih 97,4 odstotka pošiljk,
• v dveh delovnih dneh (D + 2) je bilo prenesenih 99,6 odstotka pošiljk,
• v treh delovnih dneh (D + 3) je bilo prenesenih 99,9 odstotka pošiljk.

Kakovost prenosa paketnih pošiljk, ki spadajo v obseg univerzalne poštne storitve, se ugotavlja na podlagi in v skladu z 11. členom Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, po katerem mora izvajalec univerzalne poštne storitve v notranjem poštnem prometu v enem mesecu prenesti:

• vsaj 80 odstotkov paketnih pošiljk v dveh delovnih dneh (D + 2) in
• vsaj 95 odstotkov paketnih pošiljk v treh delovnih dneh (D + 3).

Navedene vrednosti v celoti dosegamo oziroma jih presegamo. Izmerjena kumulativna vrednost za leto 2014 je bila naslednja:

• v dveh delovnih dneh (D + 2) je bilo prenesenih 99,82 odstotka paketnih pošiljk,
• v treh delovnih dneh (D + 3) je bilo prenesenih 99,96 odstotka paketnih pošiljk.

2.7.2 Kakovost prenosa mednarodnih poštnih pošiljk

Pošta Slovenije sodeluje na mednarodnem področju v številnih merjenjih kakovosti prenosa poštnih pošiljk. Glavni cilj zagotavljanja kar najvišje stopnje kakovosti je zadovoljen uporabnik poštnih storitev. V veliki meri pa merjenja vplivajo tudi na višino plačila za izvedene storitve med poštnimi operaterji.

V letu 2014 so zunanji izvajalci meritev merili kakovost prenosa prednostnih pisemskih pošiljk, paketnih pošiljk, priporočenih in ekspresnih pisem.

V okviru diagnostičnega merjenja kakovosti prenosa prednostnih pisemskih pošiljk (UNEX) je Pošta Slovenije zavezana standardom kakovosti poštne direktive EU, in sicer mora biti 85 odstotkov prednostnih pisem dostavljenih v treh dneh (D + 3) in 97 odstotkov v petih dneh (D + 5). V merjenju se poleg prenosa pošiljke od oddaje do vročitve naslovniku meri tudi dostava pošiljke znotraj naslovne države in prenos – odprava v naslovno državo.

V letu 2014 je bil prenos testnih pošiljk od oddaje do vročitve v treh dneh izveden za 87,4 odstotka pošiljk v odpravi iz Slovenije in za 89,7 odstotka pošiljk v prispetju v Slovenijo. V petih dneh je bilo v odpravi iz Slovenije dostavljenih 97,3 odstotka pošiljk in v prispetju v Slovenijo 97,4 odstotka pošiljk. V Sloveniji je bilo uspešno dostavljenih 96,3 odstotka pošiljk (dan po prispetju v Slovenijo).

Merjenje kakovosti prenosa poteka tudi na področju izmenjave mednarodnih poslovnih paketov. Cilji za doseganje kakovosti in s tem 100‑odstotno plačilo za dostavo v naslovni državi so dogovorjeni med podpisnicami EPG‑sporazuma (E Parcel Group). Za polno plačilo mora Pošta Slovenije dan po prispetju v Slovenijo dostaviti 100 odstotkov prispelih paketov. Po kakovosti se v prenosu mednarodnih poslovnih paketov uvrščamo v sam vrh poštnih operaterjev, saj dan po prispetju v Slovenijo dostavimo v povprečju kar 99,2 odstotka prispelih paketov.

2.7.3 Reklamacije in odškodninski postopki

V skladu s Pravilnikom o kakovosti in načinu izvajanja univerzalne poštne storitve v Pošti Slovenije vodimo centralni seznam pritožb, reklamacij in odškodninskih zahtevkov za univerzalno poštno storitev, in sicer v skladu s standardom Poštne storitve – Kakovost storitev – Obravnavanje pritožb in odškodninski postopki (SISTEN 14012).

Po tem standardu mora Pošta Slovenije kot izvajalec univerzalne poštne storitve vsaj enkrat letno objaviti poročilo o številu pritožb, ki se nanašajo na univerzalno poštno storitev, in o času, potrebnem za rešitev pritožb.

V letu 2014 je bilo vloženih 1.865 pritožb na univerzalno poštno storitev, od tega 1.359 pritožb v notranjem poštnem prometu in 506 pritožb v mednarodnem poštnem prometu. Od vseh vloženih pritožb na univerzalno poštno storitev je bilo 621 pritožb upravičenih (426 v notranjem in 195 v mednarodnem poštnem prometu). V obdobju poročanja smo odškodnine izplačali za 276 pritožb (129 v notranjem prometu in 147 v mednarodnem poštnem prometu). Povprečen čas, potreben za izplačilo odškodnine pritožniku, ki se šteje od dneva, ko je bila pritožba sprejeta, je bil 42,15 dneva.

V primerjavi z letom 2013 je bilo na univerzalno poštno storitev v letu 2014 vloženih 37 pritožb manj.

2.7.4 Notranji pregledi tehnologije dela na poštah

Zagotavljanje kakovostnega in zakonsko skladnega opravljanja storitev zahteva kontinuirano kontrolo dela ter obdelavo reklamacij strank. Pošta Slovenije od vseh zaposlenih zahteva samokontrolo na delovnem mestu, pravilno izvajanje dela pa nadzirajo kontrolorji na poštah, inšpektorji notranje kontrole v poslovnih enotah (v nadaljevanju tudi: PE) in Oddelku notranje kontrole (v nadaljevanju: ONK).

ONK je organiziran kot oddelek v sestavi Področja korporativne varnosti in nadzora. Vodja oddelka je za svoje delo neposredno odgovoren direktorju področja, hkrati pa je v funkcionalnem smislu nadrejen inšpektorjem notranje kontrole na PE, ki so v svojih enotah odgovorni za izvajanje nadzora.

Inšpektorji notranje kontrole, strokovnjaki na področju tehnologije dela pošte, so pri svojem delu samostojni in ga opravljajo v skladu z Navodilom za delo notranje kontrole, ki ga je sprejel generalni direktor. S svojim delom usmerjajo pošte in zaposlene, da zagotavljajo ustrezno kakovost storitev, dosegajo predpisane standarde pri delu, so učinkovito organizirani ter racionalno poslujejo.

Inšpektorji notranje kontrole pri svojem delu sodelujejo tudi s SNR in revizorji PBS, z delavci Področja razvoja in tehnologije storitev, Področja globalne logistike, OKV in tudi s pooblaščenci za preprečevanje pranja denarja v PBS in Pošti Slovenije.

Inšpektorji ONK so v letu 2014 opravili:

• 442 celovitih kontrolnih pregledov poslovanja pošt;
• 491 delnih kontrolnih pregledov na področju poštnega prometa (985 obiskov pošt ter oddelkov v PLC‑ju);
• 178 izrednih kontrol na področju denarnega prometa – popisi in primerjava dejanskega stanja gotovine na pošti s knjiženim stanjem (na 82 poštah);
• 143 preveritev zaradi neprispetja dokumentacije denarnega prometa s pošt na PBS (na 141 poštah);
• 370 kontrolnih pregledov pogodbenih pošt (na 76 pogodbenih poštah, ki so poslovale oziroma začele poslovati v letu 2014).

Del področja dela inšpektorjev notranje kontrole je tudi reševanje prejetih pritožb oziroma reklamacij, ki se navezujejo na različna področja dela zaposlenih na poštah. Po opravljeni analizi prejetih in raziskanih pritožb v letu 2014 je ugotovljeno, da je bilo 53 odstotkov pritožb upravičenih. V primerjavi z letom 2013 je število prejetih reklamacij upadlo za 32 odstotkov, v strukturi ugotovljene dejanske upravičenosti pa za 7 odstotkov. Podrobnejša analiza upravičenih reklamacij kaže, da se je v primerjavi z letom 2013 povečalo število reklamacij zaradi opuščanja poskusa vročitve pošiljk uporabnikom (zvonjenje) in nepravilnega vročanja pošiljk po posebnih zakonih, zmanjšalo pa se je število reklamacij zaradi poškodb in oplenitev poštnih pošiljk, prekoračitve roka prenosa poštnih pošiljk ter nepravilnega opravljanja plačilnega prometa (vplačila in izplačila).

Ob kontrolnih pregledih poslovanja so inšpektorji notranje kontrole nadzirali tudi upoštevanje navodil za delo pošt pri preprečevanju pranja denarja ter izvajanje zakona o preprečevanju pranja denarja.

Po končanem opravljenem celovitem kontrolnem pregledu inšpektorji na osnovi sprejetih enotnih kriterijev, ki jih je potrdilo poslovodstvo Pošte Slovenije, ocenijo kakovost dela posamezne pošte. Ta ocena poslovanja pošte vpliva na ocenitev kakovosti upravnikovega dela in na ocenitve kakovosti dela ostalih delavcev posamezne pošte. V primeru večjih nepravilnosti mora vodstvo PE, v okviru katere posluje pregledana pošta, poskrbeti za ustrezne ukrepe, če ugotovljene nepravilnosti to zahtevajo. Ocena, ki jo doseže posamezna pošta pri celovitem kontrolnem pregledu poslovanja, se upošteva tudi pri predlogu za vsakoletni izbor in nagrajevanje najuspešnejših upravnikov pošt.

2.8 NABAVA

Pošta Slovenije je javni naročnik po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS – Uradni list RS, št. 72/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/12 – odl. US, 90/12, 19/14 in 90/14 – ZDU‑1I).

Po analizah izvedenih postopkov javnega naročanja v letu 2014 ugotavljamo, da so bili postopki izvedeni uspešno, kar lahko prikažemo z več kazalniki:

• Glede na 129 izvedenih postopkov velikih vrednosti (postopki s pogajanji po predhodni objavi) in 88 postopkov malih vrednosti, ki so podvrženi pravnemu varstvu (možnost vložitve zahtevka za revizijo postopka pred Državno revizijsko komisijo), smo prejeli le tri zahtevke za revizijo, od katerih sta bila dva pozitivno odločena za Pošto Slovenije, eden pa je bil odločen v korist predlagatelja zahtevka za revizijo.
• V fazi izvajanja postopkov javnega naročanja se pogajamo s ponudniki in dosegamo prihranke iz naslova razlike med ocenjenimi vrednostmi naročil in doseženimi ponudbenimi vrednostmi izbranih ponudb.
• Vsi postopki so bili izvedeni v krajših rokih, kot so predvideni za posamezno vrsto postopka v internem aktu, tako da so bile nove pogodbe za stalne nabave sklenjene pravočasno. Krajše trajanje postopkov pa je pomembno tudi zaradi pravočasnega zagotavljanja delovnih sredstev in storitev, ki omogočajo poleg tekočega poslovanja tudi uvajanje novih storitev.

Pri izvajanju pogodb so skrbniki pogodb v vseh organizacijskih enotah dosegli prihranke tako, da so zmanjšali naročene količine, kar je posledica vzpostavitve dodatnih notranjih kontrol z namenom zagotavljanja večjega nadzora nad porabljenimi količinami in posledica pogajanj po že sklenjenih pogodbah – doseganje ugodnejših tržnih cen in dodatnih popustov na ponujene cene.

2.9 VLAGANJA, NALOŽBE IN RAZVOJ

V letu 2014 smo za naložbe namenili 12.839 tisoč evrov. Investicijska sredstva smo namenili za izvajanje tekočega poslovanja in razvojnih projektov na področju informacijske tehnologije in logističnih procesov, s katerimi smo zagotavljali rast prihodkov ter izboljšali in optimizirali procese. Vlagali pa smo tudi v varnost zaposlenih in premoženja ter informacijsko varnost.

Graf 4: Struktura naložb v letu 2014

Zgradbe in oprema za pošte

V nove poslovne prostore smo preselili pošto 2312 Orehova vas. Obnovljeni so bili prostori na dveh poštah v Ljubljani (1231 in 1117) in na pošti 8233 Mirna.

Pri novih prostorih in obnovah upoštevamo projektne pogoje po standardih Pošte Slovenije in Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah. V objekte so vgrajeni prezračevalni sistemi z rekuperacijo toplote odpadnega zraka z visokim izkoristkom, energijsko varčni sistemi za ogrevanje stavb in sanitarne tople vode (toplotne črpalke, ki izkoriščajo toploto zraka). Postavljeni so tudi inteligentni merilniki z možnostjo spletnega spremljanja in daljinskega odčitavanja porabljene energije.

Transportna sredstva

Tudi pri vlaganjih v transportna sredstva skrbimo za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, saj smo nabavili vozila, ki imajo ekološko primernejše motorje. Pri dopolnjevanju kapacitet voznega parka upoštevamo veljavne kriterije za odpis, strukturo terena in obseg prometa. V letu 2014 smo nabavili:

• Lahka dostavna vozila, ki jih uporabljamo predvsem za redno dostavo in dostavo Hitre pošte. Vozila v redni dostavi uporabljamo tam, kjer dostava peš oziroma z dvokolesi ni smotrna.
• Srednja dostavna vozila, ki jih uporabljamo predvsem za dostavo/prevzem paketov in prevoz poštnih pošiljk na relacijah med poštnimi enotami PLC–pošte, pošta–pošte).
• Tovornjake z najsodobnejšimi motorji (EURO VI), ki jih uporabljamo predvsem za prevoze poštnih pošiljk med PLC in poštami ter med obema PLC.
• Kolesa in motorna kolesa za redno dostavo.

Logistična oprema

V PLC Maribor smo nabavili drugi stroj za zlaganje nenaslovljene direktne pošte in na paketnem usmerjevalniku namestili strojno in programsko opremo za krmiljenje procesov, na paketnem usmerjevalniku v PLC Ljubljana pa smo nadgradili kodirna mesta.

Sprejemna mehanizacija

Sredstva smo namenili za nove stroje za štetje bankovcev.

Informatika

Sredstva za investicije na področju informacijske tehnologije smo porabili za:

• nabavo strojne opreme za optični prenosni sistem,
• nabavo opreme za poslovni center,
• opremo Oracle Exadata za storitev oddaje sistema Exadata za Adriatic Slovenica, d. d.,
• nabavo opreme RFID (Radio‑frequency Identification),
• nabavo orodja za beleženje varnostnih dogodkov v informacijskem sistemu Pošte Slovenije,
• dopolnitev UPO‑opreme na poštnih okencih,
• sistemsko opremo za zamenjavo in dogradnjo ter uporabniško opremo,
• posodobitev spletne strani posta.si,
• nadgradnjo kadrovskega informacijskega sistema,
• dopolnitev sistema za evidentiranje delovnega časa,
• programsko opremo za e‑fakturiranje in aplikacijo Izterjam,
• dopolnitev marketinškega informacijskega sistema,
• programsko opremo za procesiranje poštnih pošiljk in
• dopolnitev programske rešitve za pomoč uporabnikom.

Varni sobi PLC Ljubljana in PLC Maribor

Na lokacijah v poštnih logističnih centrih v Ljubljani in Mariboru smo začeli izvajati aktivnosti za vzpostavitev novih kapacitet varnih sistemskih prostorov.

Varovanje

V letu 2014 smo za zmanjšanje varnostnega tveganja poleg nekaterih organizacijskih ukrepov dogradili sistem videonadzora in sistem dimnih denarnih pasti na poštnih poslovalnicah po PE. Povečali smo število kovčkov za prenos denarja in uredili mehansko zaščito.

Ostalo

Nabavili smo pohištveno in ostalo opremo za izboljšanje tehnoloških procesov ter klimatske naprave za ureditev klimatizacije na poštah. Na 16 objektih smo izvedli manjša investicijska dela za ureditev komunalnih in energetskih priključkov ter dvižne mize, zamenjali smo nefunkcionalno pohištveno opremo.

Na lokaciji Krekov trg v Celju smo namestili sistem soproizvodnje toplotne in električne energije, s čimer smo zmanjšali odvisnost od dobave električne energije oz. omogočili prodajo električne energije po zajamčeni odkupni ceni. S temi investicijami dosegamo pozitivne učinke s pridobivanjem toplotne energije za ogrevanje objektov, s prodajo proizvedene električne energije pa prispevamo k uspešnosti podjetja.

Naložbe v Skupini Pošta Slovenije

Odvisne družbe so v letu 2014 za naložbe namenile 1.958 tisoč evrov, tako da je Skupina Pošta Slovenije za naložbe skupaj namenila 14.796 tisoč evrov.

Največjo investicijo v odvisni družbi EPPS je predstavljala finančna naložba v nakup podjetja Cetis Direkt, ostala investicijska sredstva so bila namenjena za nabavo opreme, in sicer za nov kuvertirni stroj, zgibalni žep za zgibalni stroj in odvijalec, za vlažilni sistem za uravnavanje vlage v proizvodnji, za informacijsko tehnologijo, transportno sredstvo ter ostalo opremo. Fenikšped je investicije namenil za opremo poslovalnice v Beogradu ter za informacijsko tehnologijo, PS Moj paket pa je nabavil informacijsko opremo.

2.10 KORPORATIVNO UPRAVLJANJE TVEGANJ

2.10.1 Pregled upravljanja

Strategija, organizacija in metodologija upravljanja s tveganji

V Pošti Slovenije se zavedamo, da je v hitro spreminjajočem se in negotovem okolju prepoznavanje in obvladovanje tveganj pomemben dejavnik poslovnega uspeha družbe, ki ga obvladujemo v sklopu celovitega sistema korporativnega upravljanja s tveganji (v nadaljevanju: KUT). Sistem stalno preverjamo in dopolnjujemo, da bi bila ključna tveganja, ki jim je Pošta Slovenije izpostavljena, pravočasno prepoznana, ovrednotena in ustrezno obvladovana. V letu 2014 smo nadgradili sistem KUT, posebno pozornost pa namenili ukrepom obvladovanja ključnih tveganj in spremljanju njihove učinkovitosti, izobraževanju zaposlenih o procesu upravljanja s tveganji in krepitvi zavesti o pomembnosti tega procesa v hitro spreminjajočem se okolju za ključna področja poslovanja Pošte Slovenije.

Strategija KUT temelji na strategiji Pošte Slovenije in njenem strateškem razvojnem programu. V tem okviru je proces KUT vzpostavljen kot strukturiran, skladen in neprekinjen proces, ki se odvija po celotni organizaciji. Proces zajema oblikovanje okolja za KUT, obvladovanje, v sklopu katerega so prepoznavanje in vrednotenje tveganj – evidentiranje tveganj, izvajanje ukrepov za obvladovanje, poročanje o obvladovanju tveganj, nadzor procesa KUT in izboljševanje oz. prilagajanje zaradi sprememb okolja.

Cilj procesa KUT je sistematično in pravočasno prepoznavanje potencialnih nevarnosti kot tudi priložnosti ter izvajanje in spremljanje ustreznih ukrepov za njihovo obvladovanje. Vse to z namenom odpraviti ali zmanjšati negativne učinke tveganj na poslovne rezultate družbe oziroma optimalno izkoristiti prepoznane priložnosti, kar se odraža v pozitivnih učinkih na poslovne rezultate družbe.

Pravilnik o korporativnem upravljanju tveganj v Pošti Slovenije natančno opisuje postopke ter odgovornosti in pristojnosti v procesu KUT. Za operativno izvedbo politike KUT in nadzor nad njenim izvajanjem ter poročanjem je v Pošti Slovenije organiziran Svet za KUT. Za podporo delovanja in upravljanja področja je pristojna Služba poslovnih procesov (v nadaljevanju: SPP). Svet za KUT in SPP skrbita za izvajanje politik na tem področju, razvijata metodologijo in orodja, opozarjata na potencialna, še ne identificirana tveganja ter sodelujeta pri analizi, predlogih, oceni in nadzoru obvladovanja posameznega tveganja. Kontrolo izvajajo za to pooblaščeni delavci, poslovodstvo in SNR.

Graf 5: Proces korporativnega upravljanja s tveganji

Za razvrščanje prepoznanih tveganj uporabljamo opisne in vrednostne kriterije. Opisno smo tveganja členili v dve osnovni skupini: tveganja okolja in tveganja delovanja (tabela 1).

Tabela 1: Sistemska členitev tveganj v letu 2014

Pri merjenju izpostavljenosti tveganjem uporabljamo tri tehnike:

1. opisno ali kakovostno vrednotenje tveganj,
2. kombinirano vrednotenje tveganj in
3. kvantitativno ali številčno vrednotenje tveganj.

Vsa identificirana tveganja se vrednotijo s 4‑stopenjsko lestvico škode in 4‑stopenjsko lestvico verjetnosti nastanka škode. Zmnožek nam poda stopnjo izpostavljenosti, pri čemer je najvišja možna stopnja izpostavljenosti 16, najmanjša pa 1 (tabela 2).

Tabela 2: Matrika izpostavljenosti Pošte Slovenije tveganjem

Stopnje izpostavljenosti so razvrščene v tri stopnje, na podlagi katerih je določen nivo sprejemljivosti tveganja in v zvezi s tem zahtevana prioriteta ukrepov za obvladovanje tveganj (tabela 3).

Tabela 3: Stopnje sprejemljivosti tveganj

Tveganjem, ki so ugotovljena kot ključna, posvečamo največjo pozornost. Svet za KUT na podlagi analize umesti tveganja, ključna za poslovanje, v katalog tveganj. V njem so tveganja časovno opredeljena, ovrednotena, imajo določeno odgovorno osebo (t. i. skrbnike tveganj) in definiran način obvladovanja oz. ukrepe ter kazalnike oz. kazalce.

Pripoznana tveganja obvladujemo:

• z izogibanjem tveganjem (sklepanje pogodbenih razmerij s preverjenimi strankami, plačevanje ob oddaji, izogibanje projektom s previsokim tveganjem idr.),
• s prenosom tveganj (zavarovanje pri zavarovalnici idr.),
• z zmanjševanjem tveganj (povečanje interne kontrolne aktivnosti, uvedba in nadgradnja sistemov za neprekinjen način poslovanja, dodatne varnostne zaščite pri poslovanju z gotovino idr.),
• s sprejemom tveganj (v zvezi s tveganjem ni sprejeta nobena dodatna aktivnost, ustvarjanje rezerv idr.).

V skladu z metodologijo se ob pripravi poslovnega načrta družbe pripravi letna ocena izpostavljenosti tveganjem, ki se med letom posodablja. Na podlagi letne ocene izpostavljenosti se četrtletno in letno pripravi poročilo o korporativnem upravljanju tveganj v Pošti Slovenije, v katerem se za posamezno tveganje v katalogu, podskupino, skupino in celotno podjetje naredi ocena obvladovanja, ki lahko opredeljuje tveganja kot manj uspešno, dokaj uspešno in uspešno obvladovana.

2.10.2 Obvladovanje tveganj v letu 2014

V letu 2014 je bila Pošta Slovenije najbolj izpostavljena tveganjem, ki so posledica gospodarske krize in konsolidacije javnih financ ter konkurence na vseh področjih poslovanja. Posledice se kažejo v racionalizaciji pri vseh strankah in pospešeni substituciji klasičnega načina poslovanja z elektronskim (komuniciranje in plačilni promet). Pošta Slovenije je kot odgovor na trende pripravila nov krovni strateški dokument razvoja Strateški razvojni program Pošte Slovenije za obdobje od leta 2014 do 2017.

V letu 2014 smo bili najbolj izpostavljeni naslednjim podskupinam tveganj:

• zunanjim (družbenoekonomsko okolje, zakonodaja in regulativa),
• trženjskim (izguba tržnega deleža, odškodninske tožbe),
• kadrovskim (nerazpoložljivost in nemotiviranost zaposlenih),
• razvojnim (storitve in zmogljivosti) in
• varnostnim (glede na stopnjo izpostavljenosti sicer ne sodijo v skupino z najvišjo stopnjo izpostavljenosti, vendar smo jih umestili vanjo zaradi ogrožanja varnosti zaposlenih).

Pri tem se ravnamo po definiciji tveganj in dogodke, ki so bili v preteklem letu obravnavani kot tveganja ali bili realizirani v kratkem časovnem obdobju, v tekočem spremljanju obravnavamo kot dejstvo in jih ne spremljamo v kategoriji tveganj (spremembe zakonodaje idr.), čeprav imajo dolgoročen vpliv (praviloma negativen) na uspešnost poslovanja Pošte Slovenije.

Tveganja okolja

Med tveganja okolja smo uvrstili zunanja tveganja, trženjska tveganja ter strateške povezave in naložbe.

1. Zunanja tveganja

Zunanja tveganja smo obvladovali s sistematičnim spremljanjem zunanjega okolja in pravočasnim izvajanjem številnih ukrepov, s katerimi smo poskušali zmanjševati ali nevtralizirati potencialne negativne vplive na poslovanje družbe. Na področju tveganj družbenoekonomskega okolja je splošni upad gospodarske dejavnosti v preteklih letih pospešil ali celo prisilil poslovne subjekte v ukinitev posameznih pisnih metod komuniciranja ali pa je povzročil e‑substitucijo. Enako se je zgodilo na področju javnega sektorja zaradi uravnoteženja javnih financ. Navedena sprememba načina komuniciranja (cenejši tip pošiljk) se je odrazila v nižjih poslovnih prihodkih glede na preteklo leto, medtem ko zniževanje stroškov poslovanja ni moglo slediti dinamiki upada prihodkov zaradi tehnologije dela in obvez, ki jih kot izvajalec univerzalne storitve imamo. Poslovanje Pošte Slovenije so na področju tveganj regulative zaznamovale spremembe na zakonodajnem področju iz preteklih let, saj so v obdobju od leta 2012 do 2014 Pošti Slovenije povzročile kumulativno višje stroške in/ali nižje prihodke v višini 15 milijonov evrov. Na področju regulative smo aktivno delovali v smeri sprememb podzakonskih predpisov in Zakona o poštnih storitvah (ZPSto‑2), redno komunicirali z AKOS‑om, sodelovali s pristojnim ministrstvom in ga seznanjali s situacijo na področju posledic regulacije, sprememb poštnega omrežja ter obveščali javnosti. Na področju tveganj komuniciranja z javnostmi smo z ustreznim pristopom v komuniciranju pravočasno reagirali na negativne objave v medijih, objavili pojasnila ter vzdrževali korektne odnose z novinarji.

2. Trženjska tveganja

Konsolidacija javnih financ, upad splošne kupne moči (manj pošiljk), e‑substitucija in vedno večja konkurenca so pomembno vplivali na realizacijo tveganj izgube tržnega deleža, kar se je še posebej odražalo na področju prihodkov iz naslova priporočenih, vrednostnih pisem in pisem, ki se vročajo po posebnih postopkih, v segmentu denarnih storitev, na področju naslovljene direktne pošte ter na področju prodaje paketnih in informacijskih storitev. Tveganja smo poskušali obvladovati z novimi posli, aktivnejšim tržnim pristopom, novimi storitvami idr. Na področju izvajanja univerzalnih pisemskih storitev in storitev nenaslovljene direktne pošte se tveganja strukturnih sprememb zaradi izrednih oddaj niso uresničila (volitve, referendum idr.). Kljub številnim ukrepom preprečevanja tveganj, povezanih z zadovoljstvom uporabnikov, se zamudam in poškodbam pošiljk oz. drugim reklamacijam nismo uspeli izogniti. Tveganja smo obvladovali z izobraževanjem in motiviranjem zaposlenih za ustrezno ravnanje s pošiljkami, lokalizacijo mest nastanka nepravilnosti, identifikacijo povzročiteljev in odpravo vzrokov, sankcijami za kršitelje, pozornostjo pri dogovarjanju o rokih oddaje pošiljk idr. Standardi kakovosti so predpisani tudi s Splošnim aktom o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. Kakovost redno merimo in spremljamo ter je v okviru zahtevanih standardov (podrobneje v poglavju 2.7 Upravljanje s kakovostjo).

3. Tveganje strateških povezav in naložb

V okviru tveganj strateških povezav in naložb smo zaradi zahtevnosti trga in posledično nerealizacije prodajnih ciljev morali dokapitalizirati eno izmed odvisnih družb.

Tveganja delovanja

Obvladovanje tveganj delovanja je pomembno za nemoteno delovanje in uspešen razvoj podjetja. Med tveganja delovanja uvrščamo kadrovska tveganja, tveganja razvoja, tveganja delovanja in infrastrukture, tveganja varnosti in zaščite, tveganja splošnega menedžmenta in finančna tveganja.

1. Kadrovska tveganja

Pošta Slovenije je že zaradi same narave poštne dejavnosti, ki je delovno intenzivna dejavnost, in zaradi velikega števila zaposlenih pomembno izpostavljena kadrovskim tveganjem, ki so povezana z napakami v delovnih procesih in delovnih postopkih, zlorabami in prevarami zaposlenih, nerazpoložljivostjo ter drugimi tveganji, povezanimi z zaposlenimi. Tveganjem se zaradi velikega števila zaposlenih in razpršenosti tveganja ne moremo povsem izogniti, zmanjšujemo pa jih predvsem s sistemom stalnih izobraževanj in usposabljanjem zaposlenih, kontrolnimi mehanizmi v delovnih postopkih, sodelovanjem med organizacijskimi enotami, samoizobraževanjem, ustreznim motiviranjem zaposlenih (nagrajevanje koristnih predlogov in idej, sistem izobraževanja, redno komuniciranje s sindikati in svetom delavcev, interna komunikacija, letni razgovori z zaposlenimi, izplačilo delovne uspešnosti in udeležba na dobičku v skladu s poslovnimi rezultati), z izboljševanjem delovnih pogojev, nadzorom nad izvajanjem ukrepov za varnost in zdravje pri delu, rednimi zdravniškimi pregledi, zunanjim nadzorom bolniških odsotnosti idr.

2. Tveganja razvoja

V okviru tveganj razvoja nam grozijo predvsem tveganja prepozno razvitih in lansiranih storitev, za trg ne dovolj zanimivih storitev, premajhnih zmogljivosti ter previsokih stroškov razvoja, kar je posledica vse bolj spremenjenih zahtev strank (tako pravnih kot fizičnih oseb). Zato v skladu s strategijo razvoja sledimo trendom trga in zahtevam kupcem ter razvijamo in uvajamo nove storitve. Tveganje razvojnega oz. tehnološkega zaostanka obvladujemo s spremljanjem in primerjalnimi analizami (»benchmarkingom«) tujih poštnih operaterjev ter konkurence, raziskavo trga ter sistemom kontinuiranega spodbujanja pritoka idej za nove storitve oziroma izboljšave storitev od sodelavcev in strank. SPP skrbi za uporabo predpisane projektne metodologije in nadzor nad izvedbo projektov, ki so usklajeni z letnim poslovnim načrtom in SRP.

3. Tveganja delovanja in infrastrukture

Na področju poštnega omrežja je največje tveganje nezagotavljanje kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, ki je določena s Pravilnikom o kakovosti in načinu izvajanja univerzalne poštne storitve. Obvladujemo ga z dnevnim nadzorom procesa in toka pošiljk od oddaje do vročitve. Merjenje kakovosti prenosa poštnih pošiljk v notranjem poštnem prometu izvajamo v skladu z zahtevami standarda SIST EN 13850. Podrobnejše informacije so v poglavju 2.7 Upravljanje s kakovostjo.
Tveganja informacijske infrastrukture predstavljajo stalnico v upravljanju informacijske tehnologije in predstavljajo tveganja varnosti, celovitosti in razpoložljivosti IT‑sistema. Obvladujemo jih z ustrezno usposobljenim kadrom, strokovno uporabo IT‑tehnologij, kontrolnimi mehanizmi za informacijsko varnost in dodatnim nadzorom z zaposlitvijo preizkušenega revizorja informacijskih sistemov že v letu 2011.

4. Tveganja varnosti in zaščite

Tveganjem varnosti in zaščite posvečamo zaradi narave dela (denarno poslovanje, obseg poslovanja, število zaposlenih, velikost IT‑infrastrukture) veliko pozornosti. Na področju varnostnih tveganj smo izvajali številna izobraževanja zaposlenih ter raznovrstne ukrepe, kot so ukrepi fizičnega in tehničnega varovanja, samozaščitna ravnanja zaposlenih, delovanje lastnega nadzornega centra idr.
Na področju informacijske varnosti smo v skladu z zakonodajnimi zahtevami in na podlagi lastne iniciative izvajali notranje in zunanje revizijske preglede posameznih segmentov informacijskega sistema. Ustrezne pravice dodeljujemo na centralnem nivoju, in sicer s tremi domensko ločenimi okolji (razvojno, testno in produkcijsko), ter uporabljamo centralni sistem nadzora in upravljanja. Prav tako kontinuirano skrbimo za ustreznost orodja in za neprekinjenost pogodbenega odnosa s principalom za sprotno zagotavljanje najnovejših informacij o novi zlonamerni kodi.

5. Tveganja splošnega menedžmenta

Tveganja splošnega menedžmenta se kažejo v tveganjih zagotavljanja resursov ter menedžmenta poslovnih procesov. Na področju tveganj zagotavljanja resursov smo pri izvedbi investicij in drugih naročil posebno pozornost posvečali gospodarnosti. Kot zavezanec po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS) moramo nabavo organizirati s postopki javnega naročanja. Tveganja, ki bi lahko nastala pri izvajanju javnih naročil, smo obvladovali z natančnim spremljanjem realizacije javnih naročil in natančno opredeljenimi nalogami, ki jih imajo skrbniki pogodb v zvezi s spremljanjem izvajanja pogodb. V okviru menedžmenta procesov smo najbolj izpostavljeni tveganjem pri optimizaciji poslovnih procesov, kar obvladujemo s pripravo variant optimizacije, simulacijami in primerjalno analizo (benchmarkingom) dobrih praks v sklopu rednih delovnih aktivnostih. Tveganja napačne optimizacije obvladujemo tudi s projektnim vodenjem in njegovim spremljanjem (projektni menedžment) ter z vzpostavljenim sistemom korporativnega upravljanja s tveganji, ki ga nenehno izboljšujemo.

6. Finančna tveganja

Zaradi družbenoekonomskega okolja posvečamo posebno pozornost kreditnemu tveganju. Z enotnim vodenjem politike plačilnih pogojev in možne izpostavljenosti do posameznega kupca že v osnovi preprečujemo večje negativne odklone pri rednem poplačilu terjatev. Terjatve sistematično obvladujemo na nivoju poslovnih enot in na upravi družbe, kjer se centralno upravljajo. Zaradi narave produktov, dejavnosti velikih kupcev, velike razpršenosti kupcev in intenzivne izterjave je naš položaj zaradi neporavnavanja finančnih obveznosti posameznega kupca v primerjavi z drugimi dejavnostmi ugodnejši. Pošta Slovenije je kot vsi poštni operaterji vpeta v mednarodni poštni promet, vendar pretežni del denarnega toka poteka v evrih. Obseg poslovanja v tujih valutah ni bistven, zato je izpostavljenost valutnim tveganjem zanemarljiva. Obrestnemu tveganju, ki predstavlja nevarnost sprememb obrestnih mer za depozite ali posojila, smo nizko izpostavljeni. Z načrtovanjem investicijske dejavnosti, tekočega poslovanja in depozitov imamo usklajen denarni tok, ki praviloma ne zahteva dodatnega zadolževanja. Zadolževanje sicer obvladujemo s spremenljivo obrestno mero EURIBOR in ugodnim pribitkom. Depozite vežemo pri bankah po fiksnih obrestnih merah. Tveganje plačilne sposobnosti predstavlja nevarnost neusklajene likvidnosti oziroma dospelosti sredstev in obveznosti do virov sredstev v podjetju, kar lahko povzroči plačilno nesposobnost (pomanjkanje denarnih sredstev za poravnavanje zapadlih obveznosti). Zaradi negativnih gibanj gospodarskih aktivnosti v preteklosti in konsolidacije javnih financ je to tveganje tesno povezano s kreditnim tveganjem. Zato smo zaradi likvidnostnih težav slovenskih podjetij za obvladovanje tega tveganja uporabili večjo mero previdnosti. Navedeno tveganje obvladujemo s skrbnim načrtovanjem denarnih tokov (investicij, obvladovanjem kreditnega tveganja in tekočega poslovanja) in z najemom revolving kredita.

2.10.3 Strateški vidik

V naslednjih letih bomo najbolj izpostavljeni:

• zunanjim tveganjem (makroekonomske razmere, tveganje zakonodaje in regulative),
• trženjskim tveganjem (tržni delež, zadovoljstvo uporabnikov) in
• tveganjem razvoja (razvoj storitev in zmogljivosti).

Zavedamo se, da bo samo intenzivno izvajanje aktivnosti na področju obvladovanja tveganj zagotovilo Pošti Slovenije uspešno poslovanje v prihodnosti.

Nadaljnji razvoj področja KUT bo zajemal:

• razvoj standardov in postopkov za merjenje, poročanje in obvladovanje tveganj,
• razvijanje oz. nadgrajevanje sistema odgovornosti in pooblastil za posamezna tveganja,
• organiziranje delavnic za izobraževanje zaposlenih in krepitev zavedanja zaposlenih o tveganjih, njihovem prepoznavanju, vrednotenju in spremljanju,
• neprestano preverjanje izpostavljenosti posameznim tveganjem (njihovim morebitnim interakcijam) in ugotavljanje ustreznosti ravnanja z njimi,
• stalno izboljševanje sistema za spremljanje in poročanje o izvajanju ukrepov za obvladovanje tveganj, izobraževanje in udeleževanje na pomembnejših seminarjih in konferencah s področja obvladovanja tveganj in sorodnih področjih ter spremljanje trendov in dobre prakse na področju metodologij za upravljanje s tveganji.

2.10.4 Tveganja v odvisnih družbah

Ključna tveganja družbe EPPS:

• Na trženjska tveganja, ki jih prepoznavajo v agresivnejšem delovanju konkurence v segmentu obstoječega »mailinga« in počasnejši rasti trga e‑računov, so se odzvali s pospešeno in agresivno prodajo ter vstopom na segment »mailinga«, ki ga do sedaj niso izvajali.
• Tveganje strateških povezav in naložb so uspešno obvladovali, saj so konec leta 2014 pripojili Cetis Direkt, d. o. o.
• Finančna tveganja oz. kreditno tveganje so obvladovali s sistemom upravljanja s terjatvami (preverjanje bonitet, skrb za plačevanje idr.).

Ključna tveganja družbe Feniksšped:

• Trženjska tveganja, ki jih prepoznavajo v delovanju konkurence v segmentu špediterskih storitev (nižje cene, zmanjšanje trga zaradi vstopa Hrvaške v EU idr.), so obvladovali z agresivnejšim trženjem, stimulacijo zaposlenih, izboljšanjem medsebojnih odnosov v kolektivu, pridobivanjem novih poslov in storitev.
• Finančnim tveganjem oz. valutnemu tveganju so izpostavljeni zaradi nihanja tečaja ameriškega dolarja in ga obvladujejo s spremljanjem tečajev, napovedi gibanj, transakcije poskušajo realizirati v času ugodnejših tečajev.

Ključna tveganja družbe PS Moj paket:

• Trženjska tveganja, ki jih prepoznavajo v delovanju konkurence na zelo konkurenčnem trgu, obvladujejo z nadgradnjo baze strank in širitvijo prodajno zanimivih proizvodov.
• Finančna tveganja oz. tveganje plačilne sposobnosti so obvladovali z obvladovanjem kreditnega tveganja in dokapitalizacijo družbe za potrebe nadaljnjega razvoja.

Ključna tveganja družbe PS Zavarovalno zastopništvo: trženjska tveganja, ki jih prepoznavajo v delovanju konkurence na zavarovalnem trgu in jih obvladujejo z mrežo prodajnikov po celotni Sloveniji ter ponudbo v 115 poštnih poslovalnicah.

2.11 ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA

Pošta Slovenije za merjenje uspešnosti poslovanja uporablja sistem kazalnikov/kazalcev glede na namen oz. cilj spremljanja. Za spremljanje realizacije SRP se uporablja sistem uravnoteženih kazalnikov (BSC – Balanced Scorecard), za KUT se uporabljajo kazalniki/kazalci za merjenje uspešnosti realizacije ukrepov obvladovanja tveganj, spremljajo se profitni centri in stroškovna mesta, izvajanje storitev se spremlja skozi obračun stroškov po aktivnostih poslovnega procesa in po metodi polno alociranih stroškov, uspešnost trženja se spremlja prek sistema trženjskih kazalnikov/ kazalcev in poročil. Sistem merjenja uspešnosti zaokrožujejo različni izkazi (poslovnega izida, drugega vseobsegajočega donosa, poslovnega izida po področnih odsekih, denarnega toka, gibanja kapitala, bilance stanja idr.).

2.11.1 Prihodki

Poslovni prihodki v Pošti Slovenije so bili v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 višji za odstotek in so znašali 216,8 milijona evrov. Razdeljeni so v dve glavni skupini, in sicer:

• prihodki od poštnih storitev in
• prihodki od ostalih storitev.

Prihodke od ostalih storitev pa delimo na:

• prihodke od denarnih storitev in
• ostale prihodke (prodaja blaga, telegramov, IT‑storitev itd).

Med poslovne prihodke poleg zgoraj navedenih čistih prihodkov od prodaje štejemo še usredstvene lastne proizvode in storitve, prevrednotovalne prihodke, prihodke od subvencij in prihodke od odprave rezervacij.

Graf 6: Struktura poslovnih prihodkov v letu 2014

Največji, 81‑odstotni delež predstavljajo prihodki od poštnih storitev. Sledijo jim prihodki od denarnih storitev, katerih delež pa se postopoma znižuje.

Prihodki od pisemskih storitev so v primerjavi z letom 2013 porasli, kar je posledica večjega obsega opravljenih storitev doma in v tujini ter dviga cen. Na rast so vplivali tudi izredni dogodki (izračuni GURS‑a, referendum, volitve v državni zbor). Močno pa so upadli prihodki od sodnih in upravnih pisem, saj državne institucije racionalizirajo stroške in si v večjem obsegu izmenjujejo dokumente po e‑pošti.

Zaradi večjih oddaj prek izvajalcev zamenljivih storitev so višji tudi prihodki od dostopa do omrežja.

Nekoliko so porasli prihodki od paketov in hitre pošte, saj upadanje obstoječih strank (umik nekaterih kataloških prodajalcev) nadomeščamo z novimi, povečanje pri hitri pošti pa beležimo zaradi opravljenih dodatnih storitev s podjetjem UPS.

V okviru prihodkov od direktne pošte in publikacij beležimo upad v vseh segmentih, razen v segmentu nenaslovljene direktne pošte. Porast slednjih je posledica povečanega deleža direktnih oddaj prek Pošte Slovenije ter volitev v letu 2014, upad publikacij pa je posledica manjšega števila naročnikov zaradi sodobnejših medijev in elektronskih komunikacijskih kanalov.

Zaradi pridobljenih novih poslov beležimo visoko rast prihodkov od jutranje dostave in logističnih storitev.

Prihodki od denarnih storitev so še vedno v upadu, na kar najbolj vpliva upad prihodkov od plačilnega prometa. Vzroke za upad lahko pripišemo:

• prehodu fizičnih oseb na druge oblike plačevanja (trajniki, e‑bančništvo, m‑bančništvo),
• odpiranju vplačilnih mest v večjih krajih (mestne blagajne),
• konkurenčnim cenam pri drugih izvajalcih plačilnega prometa in
• odpiranju plačilnih mest pri novih ponudnikih plačilnega prometa.

Prihodki od prodaje trgovskega in komisijskega blaga izkazujejo upad zaradi manjše kupne moči, na upad pa vplivajo tudi krajši delovni časi pošt ter preoblikovanje v pogodbene pošte.

Pri prihodkih od telegramov je še vedno zaznati upad, saj stranke uporabljajo sodobnejše načine komuniciranja (SMS, MMS, elektronske voščilnice ipd.); nižji so tudi prihodki od iger na srečo, na kar je poleg nizke kupne moči vplivala tudi uvedba davka na igre na srečo. V okviru prihodkov od oglaševanja so višji prihodki od oglaševanja v ediciji Povej naprej, saj smo v letu 2014 izdali več številk kot leto prej, nižji pa so prihodki od oglaševanja na poštah, saj so stranke zmanjšale proračune oglaševanja.

Prihodki od informacijskih storitev so nekoliko nižji zaradi razmejitve večletnih prihodkov. V okviru teh smo največ prihodkov ustvarili z najemom sistemskega prostora. Zaradi uvajanja novih storitev in investicij v prihodnosti pričakujemo porast prihodkov od računalništva v oblaku in drugih IT‑storitev.

Finančni in drugi prihodki so bili v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 nižji za 666 tisoč evrov zaradi manjših depozitov, nižjih obrestnih mer in poračuna DDV v letu 2013 (zaradi višjega končnega odbitnega deleža vstopnega DDV za leto 2013, kot je bil upoštevan med letom).

Skupina Pošta Slovenije je v letu 2014 ustvarila 225,1 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je odstotek več kot v letu 2013. Vse družbe v skupini beležijo rast, na skupno rast poslovnih prihodkov pa so najbolj vplivali višji prihodki obvladujoče družbe ter odvisne družbe Feniksšped.

Graf 7: Struktura poslovnih prihodkov Skupine Pošta Slovenije

Prihodki Pošte Slovenije predstavljajo kar 94,2 odstotka vseh prihodkov Skupine Pošta Slovenije, sledi odvisna družba EPPS s 4,2 odstotka in Feniksšped z 1,6 odstotka. PS Zavarovalno zastopništvo in PS Moj paket pa v poslovnih prihodkih predstavljata skupaj 0,04 odstotka.

2.11.2 Odhodki

Poslovni odhodki v Pošti Slovenije so bili v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 nižji za 2 odstotka in so znašali 209,2 milijona evrov. Največji, 68‑odstotni delež predstavljajo stroški dela, sledijo stroški storitev in amortizacije.

Graf 8: Struktura poslovnih odhodkov v letu 2014

Tudi v letu 2014 smo nadaljevali z izvajanjem ukrepov za znižanje stroškov, kot so racionalizacija procesov, znižanje porabe, gospodarnost nabave in znižanje cen dobaviteljev, ter dolgoročnih ukrepov, kot so preoblikovanje poštnih enot v premične ter pogodbene pošte, centralizacija dostave, reorganizacija ipd. Tako je bila večina stroškov v primerjavi z letom 2013 nižja.

V okviru stroškov energije smo znižali stroške električne energije in plina, saj smo v postopku izbora dobavitelja dosegli nižje cene energentov, stroški pa so nižji tudi zaradi izvajanja strategije energetske učinkovitosti ter racionalne rabe.

V primerjavi z letom 2013 so bili nižji tudi stroški materiala, kar je posledica racionalizacije naročanja, nadzora nad porabo materiala, e‑naročanja pisarniškega materiala, spremembe porabe službene obleke ipd.

Stroški dela so upadli kljub izplačani uspešnosti v mesecu decembru. Upad je posledica zmanjšanja števila zaposlenih.

V primerjavi z letom 2013 so porasli stroški storitev. Zaradi izvajanja novih storitev in poslov na področju jutranje dostave in logistike oskrbovalnih verig so bili višji stroški najema delavcev, pogodbenih prevozov, študentskega dela in pogodbenih pošt. Porasli so tudi stroški mednarodnega obračuna, kar pa posledično vpliva tudi na porast prihodkov.

Zaradi novih nabav je bila nekoliko višja amortizacija, drugi stroški pa so porasli zaradi uvedbe davka na finančne storitve, saj je bil davek prvič obračunan v mesecu marcu 2013.

Finančni in drugi odhodki so bili v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 nižji za 19,2 milijona evrov, v letu 2013 smo namreč slabili delnice NKBM in naložbe v PBS.

Poslovni odhodki Skupine Pošta Slovenije so v letu 2014 znašali 217,5 milijona evrov, kar je 1,3 odstotke manj kot v letu 2013. Odhodki v Pošti Slovenije so upadli, v vseh odvisnih družbah pa so porasli.

Graf 9: Struktura poslovnih odhodkov Skupine Pošta Slovenije

Poslovni odhodki odvisnih družb predstavljajo manj kot 5 odstotkov vseh poslovnih odhodkov Skupine Pošta Slovenije.

2.11.3 Poslovni izid

Pošta Slovenije je poslovanje v letu 2014 zaključila z dobičkom v višini 7.093 tisoč evrov.

Poslovni izid iz poslovanja je bil v primerjavi z letom 2013 višji za kar 218 odstotkov oz. 5.158 tisoč evrov, kar je posledica višjih poslovnih prihodkov in nižjih poslovnih odhodkov.

Graf 10: Poslovni izid Pošte Slovenije

Skupina Pošta Slovenije je v letu 2014 beležila dobiček v višini 7.664 tisoč evrov, medtem ko je v letu 2013 beležila izgubo v višini 28.819 tisoč evrov, kar je bila posledica slabitev naložb v delnice NKBM in v PBS.

Odvisni družbi PS Moj paket in PS Zavarovalno zastopništvo sta leto 2014 zaključili z izgubo.

2.11.4 Kazalniki

Tabela 4: Kazalniki poslovanja Pošte Slovenije

Zaradi dobrih poslovnih rezultatov v letu 2014 so se v primerjavi z letom 2013 izboljšali tudi vsi kazalniki.

Tabela 5: Kazalniki poslovanja Skupine Pošta Slovenije

Zaradi dobrih poslovnih rezultatov Skupine Pošta Slovenije v letu 2014 so se v primerjavi z letom 2013 izboljšali vsi kazalniki.

2.11.5 Bilanca stanja

Stanje sredstev oz. obveznosti do virov sredstev je bilo v Pošti Slovenije na dan 31. decembra 2014 za odstotek višje kot konec leta 2013 in je znašalo 284,3 milijona evrov.

Večja odstopanja pri sredstvih glede na dan 31. decembra 2013 so opazna pri naslednjih postavkah:

• v okviru opredmetenih osnovnih sredstev je nižja vrednost zgradb, saj smo zaradi preoblikovanja v pogodbene pošte med naložbene nepremičnine prenesli 28 objektov, ki jih bomo oddajali v najem,
• višja so opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi,
• kratkoročna posojila družbam v skupini so višja zaradi posojila, danega odvisni družbi EPPS,
• druga kratkoročna posojila so se povečala zaradi vezave depozita,
• kratkoročne časovne razmejitve so višje zaradi kratkoročno nezaračunanih prihodkov iz naslova mednarodnega obračuna.

Največje odstopanje v okviru obveznosti do virov sredstev v Pošti Slovenije glede na dan 31. decembra 2013 je opaziti pri dolgoročnih finančnih obveznostih do bank, ki so se znižale zaradi plačila obresti, anuitet in delnega predčasnega plačila dolgoročnega kredita. Nekoliko višje pa so kratkoročne pasivne časovne razmejitve zaradi vnaprej vračunanih stroškov iz naslova mednarodnega obračuna ter kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev.

Vrednost kapitala je na dan 31. decembra 2014 znašala 228,6 milijona evrov in je v strukturi bilančne vsote predstavljala 80,4‑odstotni delež. Delež kapitala se je zvišal za 1,7 odstotne točke. Dolgoročne obveznosti so v strukturi bilančne vsote predstavljale 7,3 odstotka, kratkoročne obveznosti pa 12,3 odstotka.

Graf 11: Struktura financiranja v Pošti Slovenije

Stanje sredstev oz. obveznosti do virov sredstev v Skupini Pošta Slovenije je na dan 31. decembra 2014 znašalo 290,3 milijona evrov in je bilo za 1 odstotek višje kot konec leta 2013.

V okviru sredstev so glede na dan 31. decembra 2013 opazna naslednja večja odstopanja:

• nižja vrednost zgradb in višja vrednost naložbenih nepremičnin, saj je Pošta Slovenije zaradi preoblikovanja v pogodbene pošte med naložbene nepremičnine prenesla 28 objektov, ki jih bo oddajala v najem,
• višja vrednost opredmetenih osnovnih sredstev v gradnji in izdelavi,
• dolgoročna naložba v podjetje v skupini obsega naložbo v Cetis Direkt v višini 1,5 milijona evrov,
• druga kratkoročna posojila so se povečala zaradi vezave depozita obvladujoče družbe,
• kratkoročne časovne razmejitve so višje zaradi kratkoročno nezaračunanih prihodkov iz naslova mednarodnega obračuna.

Največje odstopanje v okviru obveznosti do virov sredstev glede na dan 31. decembra 2013 je opaziti pri dolgoročnih obveznostih do bank, ki so se znižale zaradi plačila obresti, anuitet in delnega predčasnega plačila dolgoročnega kredita.

Graf 12: Struktura aktive v Skupini Pošta Slovenije

2.11.6 Denarni tok

Pošta Slovenije

Denarni tok pri poslovanju

Prejemki pri poslovanju so v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 ostali na približno enaki ravni. Zmanjšali so se drugi prejemki, saj smo v letu 2013 prejeli višje vračilo davka od dobička pravnih oseb kot v letu 2014. Na 1‑odstotno zmanjšanje izdatkov pri poslovanju so vplivali nižji izdatki za plače (zmanjševanje števila zaposlenih), izdatki za dajatve vseh vrst (zaradi slabšega poslovanja v letu 2013 v letu 2014 nismo akontirali davka od dohodkov pravnih oseb, nižji so prispevki od plač zaradi zmanjševanja števila zaposlenih, višji so izdatki za plačilo davka na finančne storitve) in nižji drugi izdatki (kritje za rop pošt, sejnine, donacije).

V letu 2014 so prejemki pri poslovanju presegli izdatke pri poslovanju v višini 23.431 tisoč evrov.

Denarni tok pri naložbenju

Prejemki pri naložbenju so se v letu 2014 povečali za 8 odstotkov predvsem zaradi višjega odpoklica kratkoročnih depozitov, na kar pa je imela vpliv tudi različna ročnost vezave depozitov. Izdatki so bili višji, saj smo v letu 2014 več prostih denarnih sredstev vezali v depozite.

Denarni tok pri financiranju

V letu 2014 beležimo samo izdatke pri financiranju. Za poslovanje nismo potrebovali novih kreditov, medtem ko med izdatki beležimo odplačilo dolgoročnega kredita, obresti in izplačilo udeležbe na dobičku lastniku.

Graf 13: Višina prejemkov

Graf 14: Višina izdatkov

Graf 15: Največji delež med izdatki pri poslovanju predstavljajo izdatki za plače

Tabela 6: Kazalniki denarne tokovnosti

Ukrepi za boljše financiranje iz lastnega denarnega toka

V Pošti Slovenije namenjamo veliko pozornosti spremljanju in izterjavi terjatev, saj je v poslovnem okolju zaznati še veliko plačilne nediscipline. Nadaljevali smo s sklepanjem dogovorov o poravnavi terjatev, odpovedmi pogodb zaradi neplačevanja obveznosti in sprotnim opominjanjem.

Skupina Pošta Slovenije

Denarni tok pri poslovanju

Prejemki pri poslovanju Skupine Pošta Slovenije (v nadaljevanju tudi: Skupina) so se v primerjavi z letom 2013 zmanjšali za odstotek predvsem zaradi zmanjšanja obsega storitev ter sprememb v strukturi storitev Pošte Slovenije. V letu 2014 so prejemki pri poslovanju presegli izdatke pri poslovanju v višini 24.729 tisoč evrov.

Denarni tok pri naložbenju

Prejemki pri naložbenju Skupine so višji zaradi višjega odpoklica kratkoročnih finančnih naložb v letu 2014. Višji so tudi izdatki pri naložbenju, saj smo posledično vezali več prostih sredstev. Na vezavo prostih sredstev je vplivala tudi ročnost vezave.

Denarni tok pri financiranju

Prejemkov pri financiranju v letu 2014 nismo beležili, saj nismo potrebovali dodatnih finančnih sredstev, smo pa predčasno delno odplačali dolgoročni kredit v obvladujoči družbi, najet v letu 2013.

2.12 DOGODKI PO KONCU POSLOVNEGA LETA

• Že v letu 2014 smo v skladu z reorganizacijo strokovnih služb prenesli strokovne službe iz PE Murska Sobota v PE Maribor in iz PE Nova Gorica v PE Koper. 1. maja 2015 smo ukinili štiri PE in jih v celoti pripojili k drugim PE, in sicer: PE Murska Sobota k PE Maribor, PE Nova Gorica k PE Koper, PE Kranj k PE Ljubljana in PE Novo mesto k PE Celje. Z reorganizacijo smo združili tudi Poštni logistični center Ljubljana in Poštni logistični center Maribor, v strokovnih službah na upravi družbe pa smo nekatera področja ukinili in združili.
• S 1. marcem 2015 smo registrirali novo odvisno podjetje, ki bo reševalo invalidsko problematiko v Pošti Slovenije – Invalidsko podjetje Pošte Slovenije (IPPS, d. o. o.).

2. POSLOVNO POROČILO

Hitri dostop

• 2.1 POROČILO O VODENJU IN UPRAVLJANJU SKUPINE POŠTA SLOVENIJE
• 2.2 STRATEGIJA POŠTE SLOVENIJE
• 2.3 NAČRTI ZA PRIHODNOST
• 2.4 POSLOVNO OKOLJE
• 2.5 PRODAJA IN TRŽENJE
• 2.6 POŠTNO OMREŽJE IN TRANSPORTNA SREDSTVA
• 2.7 UPRAVLJANJE S KAKOVOSTJO
• 2.8 NABAVA
• 2.9 VLAGANJA, NALOŽBE IN RAZVOJ
• 2.10 KORPORATIVNO UPRAVLJANJE TVEGANJ
• 2.11 ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA
• 2.12 DOGODKI PO KONCU POSLOVNEGA LETA

– 3 –

TRAJNOSTNI RAZVOJ

Uspešnost poslovanja Pošte Slovenije povezujemo s prizadevanji za razvoj ožjega in širšega družbenega okolja. Želimo negovati prijazno okolje, v katerem živimo in delamo, da bi dvignili kakovost življenja zaposlenih in širše skupnosti. Spodbujamo komunikacijo, ki temelji na spoštovanju in ima pošten in enakopraven odnos do zaposlenih. Zavedamo se, da rezultatov dela ni mogoče pričakovati brez vlaganj v strokovni razvoj zaposlenih in procesov, brez skrbi za varno in zdravo delovno okolje, za socialno varnost zaposlenih, brez dostojnega in rednega plačila za opravljeno delo, poštenega in etičnega poslovanja. Odgovorno ravnamo z okoljem, doniramo zdravstvenim ustanovam ter kulturnim, športnim in drugim društvom. Zavedanje pomembnosti družbene odgovornosti je zapisano v etičnem kodeksu ravnanja zaposlenih.

3.1 ODGOVORNOST DO ZAPOSLENIH

3.1.1 Stanje in gibanje zaposlenih v Pošti Slovenije

V Pošti Slovenije se je v letu 2014 število zaposlenih postopoma zmanjševalo, tako je bilo v letu 2014 povprečno zaposlenih 6.025 delavcev. Na dan 31. decembra 2014 je bilo zaposlenih 5.968 delavcev, od tega 97,8 odstotka zaposlenih za nedoločen čas. V letu 2014 se je število zaposlenih v primerjavi s stanjem konec leta 2013 zmanjšalo za 127 delavcev, kar predstavlja 2,1‑odstoten upad. Najpogostejši vzroki za prekinitev delovnega razmerja so bile starostne in invalidske upokojitve. Priložnost za delo je v letu 2014 dobilo 141 novih delavcev. V letu 2014 so bile dodatne zaposlitve pogojene z reorganizacijo dela in pridobitvijo novih poslov, predvsem na področju logističnih storitev. Stopnja fluktuacije je bila 4,2‑odstotna in je v primerjavi z letom 2013 nižja za 0,7 odstotne točke.

V Pošti Slovenije ima večina zaposlenih sklenjeno pogodbo za polni delovni čas, le 3,5 odstotka zaposlenih dela s skrajšanim delovnim časom, bodisi iz naslova pravic invalidske zakonodaje ter starševstva bodisi zaradi zagotavljanja optimalne izrabe delovnega časa.

Zaradi narave dela je v Pošti Slovenije v strukturi zaposlenih 63,9 odstotka moških, ki opravljajo predvsem dela v dostavi, ostalih storitvah in na področju logističnih storitev. Delež moške populacije z leti narašča in je posledica zaposlovanja novih delavcev na področju logističnih storitev. Ženske opravljajo dela predvsem v manipulaciji in predstavljajo 36,1 odstotka vseh zaposlenih.

Tabela 7: Struktura zaposlitve v Pošti Slovenije glede na delovni čas, delovno razmerje in spol

Povprečna starost zaposlenih v Pošti Slovenije se je v letu 2014 znižala zaradi zmanjšanja števila delavcev in starostnih upokojitev. Delavec Pošte Slovenije je v povprečju star 43 let, ima 22 let delovne dobe in peto stopnjo strokovne izobrazbe (srednja tehnična izobrazba). Izobrazba zaposlenih se z leti izboljšuje zaradi dodatnih izobraževanj in izpopolnjevanj ter pridobitve višje stopnje strokovne izobrazbe. Dejanska stopnja izobrazbe zaposlenih je velikokrat višja od zahtevane, kar 96,5 odstotka zaposlenih ima ustrezno izobrazbo.

Tabela 8: Število zaposlenih v Pošti Slovenije po stopnjah strokovne izobrazbe

Največ zaposlenih v Pošti Slovenija opravlja dela na področju dostave, kjer je bilo na dan 31. decembra 2014 zaposlenih 2.524 pismonoš, sledijo jim zaposleni v manipulaciji in v predelavi pošiljk v poštnih logističnih centrih v Mariboru in Ljubljani.

Graf 16: Največ zaposlenih dela na področju dostave in manipulacije

Konec leta 2014 je bilo v Pošti Slovenije povprečno 421 zaposlenih s statusom invalidnosti, od teh je bilo 179 invalidov zaposlenih s skrajšanim delovnim časom. Povprečno število invalidov se je v letu 2014 znižalo za 1,4 odstotka.

Tabela 9: Povprečno število zaposlenih s statusom invalidnosti

3.1.2 Stanje in gibanje zaposlenih v Skupini Pošta Slovenija

V Skupini Pošta Slovenije je bilo v letu 2014 povprečno zaposlenih 6.068 delavcev, na dan 31. decembra 2014 pa 6.015 delavcev, od tega 422 delavcev s statusom invalidnosti. Večina zaposlenih, tj. 97,8 odstotka, ima sklenjeno pogodbo za nedoločen čas in 96,5 odstotka zaposlenih ima sklenjeno pogodbo za polni delovni čas. Število zaposlenih v odvisnih družbah se je zvišalo za 11,9 odstotka, kar je posledica širjenja dejavnosti in uvajanja novih poslov. V Skupini Pošta Slovenije se je zaradi zmanjšanja zaposlenih v obvladujoči družbi število zaposlenih znižalo za 2 odstotka.

Tabela 10: Stanje zaposlenih v Skupini Pošta Slovenije na dan 31. 12.

Med zaposlenimi po spolu prevladujejo moški, ki predstavljajo 64,1‑odstotni delež v strukturi zaposlenih. Povprečna starost zaposlenih v Skupini Pošta Slovenije je 43 let, povprečna izobrazba pa peta stopnja strokovne izobrazbe (srednja tehnična izobrazba). V Skupini Pošta Slovenije ima 96,4 odstotka zaposlenih ustrezno stopnjo izobrazbe.

Tabela 11: Število zaposlenih po stopnji izobrazbe v Skupini Pošta Slovenije

3.1.3 Odsotnosti delavcev

V letu 2014 je predstavljala odsotnost v strukturi delovnega časa 18,4 odstotka. Največ odsotnosti je bilo zaradi izrabe letnega dopusta, ki je namenjen za počitek, sprostitev in regeneracijo delovnih zmožnosti. Zaradi več bolniških odsotnosti, porodniških dopustov, očetovskih dopustov in ostalih odsotnosti je letni dopust v letu 2014 v strukturi odsotnosti izkazoval nižji delež.

Tabela 12: Struktura odsotnosti v Pošti Slovenije v %

3.1.4 Plače in delovna uspešnost

Povprečna bruto plača v Pošti Slovenije, ki jo je prejel delavec v letu 2014, je bila v primerjavi z letom 2013 višja za 1,4 odstotka.

Tabela 13: Primerjava povprečnih bruto plač v Pošti Slovenije

V primerjavi s povprečno bruto plačo v RS je delavec Pošte Slovenije prejel za 0,8 odstotka nižje plačilo. V primerjavi s povprečno plačo v gospodarstvu RS je delavec Pošte prejel za 7,2 odstotka višje plačilo, v primerjavi s povprečno plačo zaposlenih na področju dejavnosti prometa in skladiščenja je bila povprečna plača višja za 4,2 odstotka.

V Pošti Slovenije zadovoljstvo in motiviranost zaposlenih spodbujamo z različnimi oblikami nagrajevanja. Individualno uspešnost zaposlenih ocenjujemo vsako četrtletje in v skladu s kolektivno pogodbo. Ocena vpliva na višino plače zaposlenega. Ključnim skupinam zaposlenih smo izplačali denarne nagrade za prodajne in tržne uspehe, za uspešno delo na projektih ter za koristne predloge. Najuspešnejši upravniki pošt so dobili pisna priznanja in denarne nagrade za uspešno vodenje pošt.

3.1.5 Sodelovanje s sindikatom in svetom delavcev

Poslovodstvo Pošte Slovenije posebno pozornost namenja sodelovanju s sindikati in svetom delavcev. V Pošti Slovenije delujeta dva reprezentativna sindikata, in sicer Sindikat delavcev prometa in zvez Pošte Slovenije ter Sindikat poštnih delavcev KS 90. Sodelovanje z obema organoma poteka v obliki rednih sej vodstva družbe in predstavnikov reprezentativnih sindikatov ter sveta delavcev. Tako je zagotovljeno, da so delavci družbe sproti obveščeni o poslovanju družbe, o najpomembnejših preteklih in aktualnih dogodkih v družbi in seveda tudi o načrtih za prihodnost, delodajalec pa o težavah in predlogih za izboljšanje uspešnosti poslovanja.

Vse zadeve, ki se nanašajo ali bi lahko imele vpliv na varnost in zdravje pri delu, se pred uvedbo uskladijo z odborom za varnost in zdravje pri delu in odborom za reševanje problematike invalidov in starejših delavcev ter s predstavniki sindikatov.

3.1.6 Izobraževanje delavcev v Pošti Slovenije

V letu 2014 beležimo 7.401 udeležbo zaposlenih na različnih oblikah izobraževanj. Realiziranih je bilo 36.797 izobraževalnih ur oziroma v povprečju 6,2 ure na zaposlenega.

Tabela 14: Izobraževanje

Že drugo leto zapored smo usposabljali tudi zaposlene na pogodbenih poštah. V letu 2014 smo usposobili 181 delavcev, ki so pridobili potrebna znanja za opravljanje poštnih storitev.

V preteklem letu smo 150 študentom različnih fakultet omogočili opravljanje praktičnega izobraževanja.

V sodelovanju z odvisno družbo PS Zavarovalno zastopništvo smo izvedli izobraževanja za pridobitev licence za zavarovalnega zastopnika. Izobraževanje je uspešno zaključilo 140 zaposlenih.

3.1.7 Skrb za zaposlene

Za zdravje zaposlenih v Pošti Slovenije skrbimo z rednimi predhodnimi in obdobnimi preventivnimi pregledi, ki sta se jih je v letu 2014 udeležila 2.802 zaposlena. V poletnih mesecih omogočimo izpostavljeni skupini zaposlenih cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, ki se ga je udeležilo 6,6 odstotka zaposlenih. V jesenskih mesecih smo za vse zaposlene organizirali cepljenje proti gripi, udeležilo se ga je 16,4 odstotka zaposlenih.

Z zaposlenimi ohranjamo neposreden kontakt z dvema uveljavljenima praksama: »informiranjem in svetovanjem zaposlenim«, ki poteka telefonsko in daje zaposlenim možnost, da enkrat tedensko predstavijo svoje težave bodisi na delovnem mestu bodisi osebne, ter »dnevom odprtih vrat za zaposlene«, ko imajo zaposleni nekajkrat letno možnost, da se s specifičnim primerom obrnejo na poslovodstvo družbe. Na ta način imamo možnost vpogleda v mnenja, stališča in vrednote zaposlenih.

Družbeno in socialno odgovornost do zaposlenih izkazujemo z dodeljevanjem solidarnostnih pomoči, kadar se posamezniki znajdejo v težji materialni ali življenjski stiski (zaradi bolezni, smrti v družini, elementarne nesreče ipd.). V letu 2014 smo na ta način pomagali 83 sodelavcem. Ob koncu leta 2014 smo za 1.898 otrok zaposlenih organizirali božično‑novoletne predstave ter otroke obdarili.

3.1.8 Dodatno pokojninsko zavarovanje

Zaposleni v Pošti Slovenije imajo možnost vključitve v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pri Moji naložbi. Pošta od leta 2002 mesečno plačuje premije vsem, ki so izpolnili pristopni pogoj (eno leto zaposlitve v družbi) in se vključili v zavarovanje. V letu 2014 je bilo v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 5.517 zaposlenih, kar je 92,4 odstotka vseh zaposlenih. Višina mesečne premije je znašala 35 evrov na zavarovanca.

Tudi zaposleni v odvisni družbi EPPS imajo možnost vključitve v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pri Moji naložbi. V letu 2014 je bilo vključenih 76 odstotkov zaposlenih. Mesečna zavarovalna premija znaša 35 evrov na zaposlenega.

3.1.9 Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu

V letu 2014 smo v sodelovanju z zaposlenimi uspešno izvajali skupno politiko za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. S težavami se srečujemo predvsem na področju poškodb pri delu, kjer smo v letu 2014 zabeležili 281 poškodb, kar je dve poškodbi manj kot v letu 2013. Najpogostejši vzroki poškodb pri delu so neprevidnost, poledenele in spolzke poti in ceste ter slabo vzdrževanje javnih poti in cest.

V letu 2014 smo za vsak objekt, ki je v lasti Pošte Slovenije, izdelali oceno tveganja, ki zajema tveganje širšega delovnega okolja in tveganje na posameznih delovnih mestih. Namen je bil identificirati in odpraviti vsa tveganja, ki predstavljajo nevarnost za poškodbe zaposlenih, strank in drugih oseb, ki se nahajajo na območju pod nadzorom družbe.

V okviru vodenja varnosti in zdravja pri delu po standardu OHSAS 18001 je bila opravljena notranja presoja, vodstveni pregled sistema vodenja in zunanja presoja. Ugotovljene neskladnosti pri notranji in zunanji presoji smo v večini primerov odpravili.

Za varstvo pred požarom skrbimo v skladu z zakonskimi predpisi. Sredstva in opremo za preprečevanje in gašenje požarov redno pregledujemo in jo ustrezno vzdržujemo. K varnosti pred požarom spadajo tudi pregledi in vzdrževanje varnostne in nadomestne razsvetljave, električnih inštalacij in strelovodov, nadziranje urejenosti delovnih mest in delovne opreme ter izobraževanje zaposlenih. Požarna inšpekcija je opravila skupaj 21 nadzorov in ugotovila manjše pomanjkljivosti, ki smo jih takoj odpravili.

3.1.10 Komuniciranje z zaposlenimi

S sistemom internega komuniciranja zaposlenim dajemo vse relevantne in zanimive informacije, predvsem pa informacije o dogajanju zunaj in znotraj Pošte Slovenije. Interno komuniciranje na Pošti Slovenije uspešno poteka tako vertikalno kot horizontalno, ustno in pisno, formalno in neformalno.

Nepogrešljivi so naši že tradicionalni Poštni razgledi, t. i. pogovorne ure pri vodstvu Pošte Slovenije, zaželeni in uspešni pa so tudi obiski generalnega direktorja in njegove ekipe med zaposlenimi v njihovem delovnem okolju.

Pomemben del komunikacije z zaposlenimi predstavlja tudi Uradno glasilo Pošte Slovenije, ki izhaja najmanj štirikrat letno (odvisno od potreb) v tiskani obliki, zaposleni pa se z njegovo vsebino lahko seznanijo tudi na intranetu. Osnovni namen glasila je obveščanje zaposlenih o navodilih, pravilnikih, odredbah in splošnih pogojih, ki jih izdaja družba. Z aktualnimi informacijami zaposlene obveščamo tudi po e‑pošti, z obvestili na oglasnih deskah in intranetu ter okrožnicami.

3.2 DRUŽBENA ODGOVORNOST

V skladu z jasno začrtano strategijo sponzoriranja in doniranja podpiramo društva, institucije, zavode ter mnoge humanitarne, izobraževalne in razvojne projekte, dejavnosti s področja športa, kulture, izobraževanja, raziskav in drugih dejavnosti. Zavedajoč se svoje pomembne vloge pri uresničevanju mnogih plemenitih ciljev ter zvenečih uspehov smo ponosni, da smo lahko del te zgodbe.

Področja podpore so res široka, kar priča tudi raznovrstnost projektov. V letu 2014 smo:

• z Zvezo prijateljev mladine Slovenije pripravili odmevno dobrodelno akcijo »Poštar Pavli polni šolske torbe«, v kateri smo Zvezi prijateljev mladine Slovenije predali donacijo v višini 10.000 evrov za nakup šolskih potrebščin za socialno ogrožene otroke ter materialne prispevke v obliki zvezkov, torbic, barvic in drugih potrebščin za socialno ogrožene otroke;
• pomagali Centru za usposabljanje Elvira Vatovec iz Strunjana pri ureditvi posebne sobe za umirjanje učencev s spektroavtistično motnjo; Društvu za pomoč bolnikom z (ne)ozdravljivimi boleznimi ‚Diagnosys‘ pri nudenju pomoči bolnikom za zdravljenje različnih bolezenskih stanj; Sibahe – Slovenski banki hrane pri nakupu hrane in drugih življenjskih pripomočkov; Slovenskemu društvu Hospic, Območnemu odboru Maribor, pri delovanju društva, ki nudi pomoč umirajočim in njihovim družinskim članom; Konjeniški zvezi Slovenije pri izvedbi projekta »300 otrok na konja«; Ozari Slovenije pri izvedbi praznovanja 20. obletnice delovanja društva; Univerzi v Mariboru, Univerzitetni knjižnici Maribor pri ureditvi Maistrove knjižnice; Mladinskemu zdravilišču in letovišču Rdečega križa Debeli rtič pri obnovi centralne kuhinje ter nakupu kuhinjske opreme; Zvezi za šport invalidov Slovenije pri nakupu namiznoteniške mize za osebe z invalidnostjo; Sončku, Mariborskemu društvu za cerebralno paralizo, pri izvedbi obnovitvenih rehabilitacij za otroke in mladostnike;
• brezplačno prenesli pakete in palete med in do zbirnih centrov Rdečega križa, Karitasa in Zveze prijateljev mladine v humanitarni akciji za pomoč prizadetim v poplavah v BiH in Srbiji.

Pošta Slovenije v letu 2014 ni zaračunavala vplačnine za nakazila pomoči s plačilnimi nalogi, ki so jih izdale humanitarne organizacije in društva: Unicef, Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Zveza Sonček, Društvo za pomoč trpečim in bolnim »Rdeči noski«, Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč, Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, Društvo za pomoč osebam z motnjami v razvoju »Vesele nogice«, Združenje proti spolnemu nasilju, Ustanova za novo pediatrično kliniko v Ljubljani, Slovensko društvo Hospic in Društvo botrov otrok TWIMC.

Skrb za kupce

Ker je konkurenca na področju poštnih storitev vedno večja, vso svojo skrb namenjamo zadovoljstvu kupcev. Zavedamo se, da se bo le zadovoljen kupec vedno znova vračal, s tem pa bo zagotovljena dolgoročna uspešnost podjetja. Svoje storitve opravljamo kakovostno, na potrebe kupcev se poskušamo odzvati čim hitreje, hkrati pa vsako pritožbo in reklamacijo skrbno preučimo ter jo poskušamo čim hitreje rešiti (podrobneje v poglavju 2.7 Upravljanje s kakovostjo). S kupci redno komuniciramo in jih seznanjamo z novimi storitvami, drugimi novostmi in spremembami (poglavje 2.5.4 Trženjske in prodajne aktivnosti).

Kulturno‑umetniška, športna in ostala društva

Zaposleni se športno in kulturno udejstvujejo v Kegljaškem klubu Poštar v Ljubljani, v Društvu za šport in kulturo Poštar Celje, v Društvu za šport in rekreacijo Poštar Maribor in v treh planinskih društvih Pošte in Telekoma v Celju, Ljubljani in Mariboru. Slednja organizirajo več izletov, pohodov in prireditev ter skrbijo za vzdrževanje Poštarskega doma pod Plešivcem in Poštarskega doma na Vršiču ter za vzdrževanje planinskih poti. V letu 2014 se je na Resevni odvilo tradicionalno 47. srečanje planincev Planinskega društva Pošte in Telekoma. Za povezovanje upokojenih delavcev so dejavni klubi upokojenih delavcev Pošte po Sloveniji.

Kultura in umetnost sta zrcalo vsakega naroda in prav enako lahko rečemo za kulturno‑umetniško ustvarjanje posameznih podjetij oziroma njihovih zaposlenih, saj to prispeva k večjemu ugledu in hkrati k boljšemu delu in boljšim medsebojnim odnosom. V okviru priznanega Kulturnoumetniškega društva Pošta Maribor delujejo naslednje sekcije: Pihalni orkester KUD Pošta Maribor, moški pevski zbor, likovna sekcija, ljubiteljska glasbena šola in Godba veteranov Štajerske. Članstvo je zelo raznoliko, umetniško ustvarjanje združuje tako poštne delavce kot preostale ljubitelje umetnosti. Pihalni orkester KUD Pošta Maribor z 80‑letno tradicijo in moški pevski zbor s 50‑letno tradicijo beležita vrsto pomembnih mednarodnih priznanj. Pošta Slovenije tako nudi svojim zaposlenim in njihovim družinskim članom možnost vključevanja in aktivnega sodelovanja v društvu ter obiske koncertov in drugih prireditev, ki jih društvo organizira. Na ta način bogati kulturno življenje zaposlenih in vseh, ki so z društvom kakorkoli povezani.

Letovanje zaposlenih

Počitniška stanovanja Pošte Slovenije, ki so namenjena oddihu zaposlenih Pošte Slovenije, se nahajajo na Bledu, v Kranjski Gori, Gozdu ‑ Martuljku, Bovcu, Izoli, Bernardinu (Portorožu), Piranu in Kopru. V letu 2014 so zaposleni v počitniških stanovanjih letovali 1.240 dni.

Muzej pošte in telekomunikacij

V graščini v Polhovem Gradcu je na ogled prenovljen Muzej pošte in telekomunikacij. Projekt prenove je rezultat dolgoletnega sodelovanja med Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije, Pošto Slovenije, Telekomom Slovenije in Tehniškim muzejem Slovenije. V muzeju so na ogled prenovljene in dopolnjene zbirke Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikacij ter Živin kotiček, ki je namenjen najmlajšim obiskovalcem. V zbirki Zgodovina pošte je prikazan razvoj pošte od prazgodovine do danes. V štirih sobah so razstavljene makete poštnih vozov, rekonstrukcije poštnih uradov in uniforme poštarjev iz različnih obdobij ter različna poštna prevozna sredstva (kočija, moped, kolo).

Komuniciranje z javnostmi Pošte Slovenije

V času, ko Pošta Slovenije izvaja pomembne strateške ukrepe prestrukturiranja in reorganizacije, da bi postala konkurenčna in sodobna družba, ki bo kos izzivom gospodarskega okolja in spremenjenim navadam naših uporabnikov, je korporativno komuniciranje z javnostmi še toliko bolj pomembno. Zavedamo se, da komuniciranje ni samo sebi namen, temveč mora prispevati k boljši obveščenosti ter k doseganju korektnih in dolgoročnih odnosov. Tudi v letu 2014 je bilo komuniciranje Pošte Slovenije z javnostmi odprto, proaktivno in dvosmerno. Učinkoviti odnosi z javnostmi pomembno prispevajo k utrjevanju pozitivne podobe Pošte Slovenije in njenega ugleda v očeh ciljnih javnosti, zato je bilo komuniciranje z javnostmi v letu 2014 tudi strateško načrtovano.

Medijem smo v letu 2014 na različne načine, v skladu s poslovno politiko Pošte Slovenije in dostopom do informacij javnega značaja, sporočali in posredovali informacije o tekočem poslovanju Pošte Slovenije in njenih strateških dolgoročnih ciljih, med drugim o sprejetju Strateškega razvojnega programa Pošte Slovenije od leta 2014 do 2017, o sejah nadzornega sveta Pošte Slovenije, o reorganizaciji in racionalizaciji poslovanja ter prilagajanju števila zaposlenih, o odprtju novih pošt, prenovi prostorov pošt, o pogodbenih poštah, mednarodnem sodelovanju, novih storitvah, carinjenju pošiljk, prejetih nagradah, donacijah ipd. Prav tako smo novinarjem pravočasno odgovarjali na njihova vprašanja, pripravili vrsto sporočil za medije in organizirali novinarske konference ter tako sporočila podjetja prek medijev prenašali do uporabnikov poštnih storitev.

3.3 ODGOVORNOST DO NARAVNEGA OKOLJA

V Pošti Slovenije opravljamo različne aktivnosti za varovanje okolja, naš vpliv na okolje in življenjski prostor načrtno zmanjšujemo. Zastavljamo si do okolja prijazne strateške cilje, ki jih tudi dosegamo, usmerjeni smo k nenehnemu izboljševanju zaščite okolja. Strategijo energetske učinkovitosti smo izvajali s projekti na področju ekologije in energetske učinkovitosti celotnega poštnega sistema, in sicer pri gradnji, posodabljanju in vzdrževanju objektov, transportu, ravnanju z odpadki in izobraževanju delavcev.

Na področju ravnanja z odpadki v letu 2014 ni bilo večjih odstopanj od preteklih let, saj še vedno sledimo trendom zmanjševanja in ločevanja odpadkov. Zaposlene seznanjamo z gospodarnim ravnanjem z odpadki in z zakonsko ureditvijo tega področja ter s pomenom ločevanja odpadkov in s tem posledično zmanjševanjem vpliva na okolje in zdravje. V maju 2014 je bil v Uradnem glasilu Pošte Slovenije objavljen Načrt gospodarjenja z odpadki za leta od 2014 do 2018, v katerem so upoštevane posodobitve in zakonodaja s tega področja. Opredeljene so tudi vrste odpadkov, postopki pri njihovem ravnanju in ukrepi za zmanjšanje njihovih količin. Z upoštevanjem navodil in z zavzetostjo zaposlenih v Pošti Slovenije ravnamo z odpadki odgovorno in v skladu z zakonodajo ter smernicami EU. V letu 2014 je nastalo 1.102 ton odpadkov, ki smo jih v skladu s klasifikacijskim seznamom odpadkov ločili na 23 različnih skupin. Večji del odpadkov je predstavljala odpadna embalaža, od tega 157 ton kartonske, 50 ton plastične in 145 ton lesene. Pomemben del predstavlja odpadni papir, ki ga je bilo 387 ton in je tudi prodajno zanimiv. Na samo recikliranje materialov nimamo večjega vpliva, saj nismo predelovalci.

Na lokaciji poštnega logističnega centra Maribor smo namestili električno polnilno postajo za polnjenje električnih avtomobilov, koles, skuterjev in invalidskih vozičkov.

V letu 2014 smo namesto klasičnih koles uvedli večje število električnih koles, s čimer smo dodatno prispevali k povečanju humanizacije dela pismonoš v dostavi. V skladu s smernicami odgovornosti do naravnega okolja smo v vozni park uvedli 12 tovornjakov z motorji najvišjega ekološkega standarda EURO VI.

Družbena odgovornost podjetja se kaže tudi v ekološki osveščenosti in skrbi za energetsko učinkovitost pri investicijah v stavbe. Cilj strategije energetske učinkovitosti stavb Pošte Slovenije je doseganje učinkovite rabe energije v stavbah, to je zmanjšanje porabe in stroškov energije. Načrtujemo uporabo obnovljivih virov (kogeneracije, toplotne črpalke ipd.), kjer so za to dani pogoji, ob upoštevanju načela gospodarnosti, upoštevamo določila »zelenih javnih naročil« pri nabavah, načrtujemo energetsko učinkovito gradnjo in vzdrževanje stavb (zamenjava izolacije, oken/vrat, zamenjava vrste energenta za ogrevanje in hlajenje ipd.) ter druge ukrepe (prilagoditve delovnega okolja, navodila zaposlenim glede uporabe električnih porabnikov ipd.).

V pretekli ogrevalni sezoni smo za ogrevanje objektov prihranili 10,96 odstotka končne energije glede na povprečje porabe energije primerjalnih ogrevalnih sezon preteklih štirih let, v ozračje pa smo glede na primerjalno obdobje izpustili za 13,89 odstotka manj CO₂.

V letu 2014 je strokovna komisija revije Postal Technology International nominirala Pošto Slovenije za nagrado Environmental Achievement of the Year (Okoljski dosežek leta) in jo uvrstila med številnimi nominacijami svetovnih poštnih operaterjev v ožji izbor.

3. TRAJNOSTNI RAZVOJ

Hitri dostop

• 3.1 ODGOVORNOST DO ZAPOSLENIH
• 3.2 DRUŽBENA ODGOVORNOST
• 3.3 ODGOVORNOST DO NARAVNEGA OKOLJA

– 4 –

RAČUNOVODSKO POROČILO
POŠTE SLOVENIJE

4.1 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA ZA POŠTO SLOVENIJE

4.2 UVODNA POJASNILA IN RAČUNOVODSKE USMERITVE

Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD‑1) in s Slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljevanju tudi: SRS) ter sestavljeni v evrih in zaokroženi na enoto.

V skladu s 56. členom ZGD‑1 je opravljena konsolidacija računovodskih izkazov za podjetja v Skupini, in sicer: EPPS, PS Moj paket, PS Zavarovalno zastopništvo, vse v 100‑odstotnem lastništvu Pošte Slovenije, in Feniksšped v 95‑odstotnem lastništvu Pošte Slovenije.

V pridruženem podjetju Športna loterija pa ima Pošta Slovenije 20‑odstotni delež.

Računovodske usmeritve ter narava in stopnja pomembnosti razkritij so opredeljene v internem aktu podjetja in se za leto 2014 niso spreminjale.

RAČUNOVODSKA PRAVILA IN METODE VREDNOTENJA

V družbi Pošta Slovenije vodimo knjigovodstvo v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi; računovodski izkazi in pojasnila k njim so pripravljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi, z upoštevanjem temeljnih računovodskih predpostavk:

• časovne neomejenosti poslovanja in
• nastanka poslovnega dogodka.

Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem celotnih računovodskih opravil so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.

Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

Za merjenje vseh skupin neopredmetenih sredstev in dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev družba uporablja model nabavne vrednosti.

Opredmetena osnovna sredstva

Za merjenje vseh skupin opredmetenih osnovnih sredstev po pripoznavanju uporablja družba model nabavne vrednosti. Nabavno vrednost kupljenega opredmetenega osnovnega sredstva sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo.

Družba praviloma enkrat letno ugotavlja, ali obstajajo za pomembna osnovna sredstva znaki, da je osnovno sredstvo oslabljeno. Strokovna služba družbe v skladu s 7. členom Pravilnika o računovodstvu preverja notranje in zunanje znake slabitve sredstev večjih vrednosti (nad 500 tisoč evri knjigovodske vrednosti).

Naložbene nepremičnine

Naložbena nepremičnina je nepremičnina, posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe. Družba opredeljuje, da se kot naložbena nepremičnina ne opredeljuje tisti del nepremičnine, ki je manjši od 30 odstotkov celotne površine. Naložbene nepremičnine obsegajo počitniška stanovanja ter objekte in dele objektov, ki jih dajemo ali imamo namen dati v najem.

Slabitev naložbenih nepremičnin se ugotavlja v sklopu ocenjevanja vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev.

Za merjenje naložbene nepremičnine po pripoznavanju družba uporablja model nabavne vrednosti. Pri amortiziranju uporablja družba metodo enakomernega časovnega amortiziranja.

Finančne naložbe

Pripoznano finančno sredstvo, ki je finančna naložba, družba ob začetnem pripoznavanju izmeri po pošteni vrednosti. Če gre za finančno sredstvo, ki ni razvrščeno med finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, družba začetni pripoznani vrednosti prišteje še stroške finančnega posla, ki izhajajo neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva.

Družba razvršča finančne naložbe pri začetnem pripoznavanju v:

• I. skupino – finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
• II. skupino – finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo,
• III. skupino – finančne naložbe v posojila in
• IV. skupino – za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.

V III. skupino družba uvršča druge dolgoročne depozite ter dolgoročna posojila delavcem. V IV. skupino družba uvršča deleže v podjetjih v Skupini, v pridruženih podjetjih in v druge dolgoročne deleže in delnice ter obveznice Slovenske odškodninske družbe (SOD).

Finančne naložbe, ki kotirajo na borzi, se vrednotijo po borzni ceni. Razvrščene so v IV. skupino, zato se sprememba borzne cene odraža v presežku iz prevrednotenja. Trajne slabitve naložb se evidentirajo v poslovnem izidu družbe. Če delnice družbe ne kotirajo na borzi in poštene vrednosti naložbe ni mogoče določiti, se takšne naložbe vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne oslabitve.

Naložbe v odvisne in pridružene družbe se vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne oslabitve.

Sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo

Med sredstva za prodajo razvrsti družba tista nekratkoročna sredstva, za katerih knjigovodsko vrednost se utemeljeno predvideva, da bo poravnana s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Sredstva, ki izpolnijo sodila za razvrstitev, podjetje neha amortizirati in jih izmeri po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje (po tisti, ki je nižja).

Pri razvrščanju sredstev na nekratkoročna sredstva, namenjena prodaji, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

• sredstvo mora biti na voljo za takojšnjo prodajo;
• prodaja mora biti zelo verjetna;
• poslovodstvo mora sprejeti plan prodaje ter sredstvo aktivno prodajati po razumni ceni glede na pošteno vrednost sredstva; verjetnost, da bo prišlo do pomembne spremembe plana prodaje ali do prenehanja aktivnosti v zvezi s prodajo, mora biti minimalna;
• pričakuje se, da bo prodaja zaključena v roku enega leta.

Razlogi za uvrstitev nepremičnin v sredstva, namenjena prodaji, so: preselitev pošte, preoblikovanje pošte v premično pošto ali drugo obliko ali njena ukinitev, zemljišča, ki jih Pošta za poslovno dejavnost ne potrebuje, prazni poslovni prostori po prekinitvi najemne pogodbe ter prazna stanovanja, za katera zaposleni nimajo interesa za najem.

Sredstva, pri katerih pogoji niso več izpolnjeni, je treba prerazvrstiti nazaj med osnovna sredstva oziroma v drugo kategorijo sredstev (naložbene nepremičnine). V tem primeru je treba takšno sredstvo izmeriti po nižji od obeh vrednosti:

• knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo med nekratkoročna sredstva za prodajo, zmanjšani za amortizacijo, ki bi bila pripoznana, če sredstvo ne bi bilo prerazvrščeno; pri tem vsa za nazaj obračunana amortizacija bremeni poslovni izid tekočega poslovnega leta;
• nadomestljivi vrednosti na dan prerazvrstitve z nekratkoročnih sredstev za prodajo nazaj med osnovna sredstva.

Zaloge materiala in trgovskega blaga

Količinsko enoto zaloge materiala ali blaga družba vrednoti po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave; kupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Pri vrednotenju porabe zalog družba uporablja metodo drsečih povprečnih cen.

Zaloge materiala in trgovskega blaga v sredstvih družbe predstavljajo nepomemben delež. Knjigovodske vrednosti zalog v materialno pomembnih zneskih ustrezajo njihovi iztržljivi vrednosti. Prevrednotenje zalog se opravi konec poslovnega leta po pregledu gibanja zalog.

Poslovne terjatve

Poslovne terjatve se izvirno izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz verodostojnih knjigovodskih listin, ob predpostavki, da bodo plačane. Prvotne terjatve se lahko pozneje povečajo ali pa, ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo, tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.

Družba najmanj enkrat letno preveri ustreznost izkazanih terjatev. Terjatve (razen terjatev do proračunskih uporabnikov in terjatve iz naslova opravljenih telegrafskih storitev), za katere se domneva, da bodo v roku 90 dni po zapadlosti poravnane delno ali pa sploh ne, se praviloma štejejo za dvomljive; če se je zaradi njih začel sodni postopek, pa sporne. Družba oblikuje popravek vrednosti terjatev za dvomljive in sporne terjatve 100‑odstotno (razen terjatev do proračunskih uporabnikov in terjatev iz naslova opravljenih telegrafskih storitev) v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov; na podlagi individualne presoje pa tudi za terjatve pred 90‑dnevnim rokom zapadlosti.

Terjatve do tujih kupcev se večinoma nanašajo na mednarodni obračun poštnih storitev v skladu s konvencijo Svetovne poštne zveze (v nadaljevanju: SPZ) in z medsebojnimi sporazumi, kjer so daljši roki potrjevanja obračunov opravljenih storitev. Družba oblikuje popravek vrednosti terjatev iz mednarodnega poštnega obračuna za vse terjatve, ki niso poravnane v roku dveh let po zapadlosti.

Za preračun terjatev, ki so določene v tujih valutah, se uporabljata referenčni tečaj Evropske centralne banke (v nadaljevanju: ECB) in mesečna tečajnica Banke Slovenije za tiste valute, za katere ECB ne objavlja referenčnih tečajev.

Terjatve za odložene davke družba pripozna v knjigovodskih razvidih in računovodskih izkazih le za pomembne (bistvene) zneske. Izkažejo se ob uporabi metode obveznosti po bilanci stanja za začasne razlike, ki se pojavijo med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi sredstev in obveznostmi do virov sredstev.

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve

Med kratkoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami so zajeti kratkoročno odloženi stroški in prehodno nezaračunani prihodki. Slednji pretežno zajemajo prihodke iz mednarodnega obračuna, za katere faktura še ni bila izstavljena oz. še nismo prejeli plačila.

Kapital

Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, čisti dobiček, čista izguba in presežek iz prevrednotenja.

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

Rezervacije obsegajo rezervacije za odpravnine ter rezervacije za jubilejne nagrade. Oblikujejo se na podlagi aktuarskega izračuna, ki temelji na številu zaposlenih in znesku, ki je pravica zaposlenega do jubilejne nagrade in do odpravnine ob kasnejši upokojitvi. Tovrstne rezervacije družba oblikuje na podlagi izračuna pooblaščenega aktuarja.

Za odpravnine se nerealizirani aktuarski dobički ali izgube tekočega leta pripoznajo v kapitalu, stroški sprotnega službovanja in stroški obresti pa v izkazu poslovnega izida, medtem ko se za jubilejne nagrade v izkazu poslovnega izida prikažejo tako stroški sprotnega službovanja, stroški obresti kot tudi aktuarski dobički ali izgube. Oblikujemo tudi rezervacije za morebitne obveznosti iz gospodarskih sporov in pravd, rezervacije iz delovnih sporov po oceni Oddelka pravnih zadev ter spremenljiv del plač poslovodstva.

Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami se izkazujejo prejete državne subvencije zaradi preseganja kvot invalidov ter zadržani prispevki invalidov, ki se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke.

Dolgoročne obveznosti

Dolgoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba v obdobju, daljšem od enega leta, vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Dolgoročni dolgovi so lahko finančni ali poslovni.

Za preračun dolgoročnih dolgov, ki so določeni v tuji valuti, se uporabljata referenčni tečaj ECB in mesečna tečajnica Banke Slovenije za tiste valute, za katere ECB ne objavlja referenčnih tečajev.

Kratkoročne obveznosti

Kratkoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba najkasneje v enem letu vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Kratkoročni dolgovi so poslovni ali finančni.

Za preračun kratkoročnih dolgov, ki so določeni v tuji valuti, se uporabljata referenčni tečaj ECB in mesečna tečajnica Banke Slovenije za tiste valute, za katere ECB ne objavlja referenčnih tečajev.

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

Med kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami so zajeti kratkoročno odloženi prihodki in vnaprej vračunani stroški. Slednji se pretežno nanašajo na odhodke iz mednarodnega obračuna ter stroške neizkoriščenega letnega dopusta in neizplačanih presežkov ur.

Prihodki in odhodki

Prihodke in odhodke razčlenjujemo na poslovne prihodke in odhodke, finančne prihodke in odhodke ter na druge prihodke in odhodke. Pripoznavamo jih na osnovi izvirnih knjigovodskih listin.

Prihodki se pripoznavajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstva ali zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznavajo, kadar upravičeno pričakujemo, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku.

Prihodke iz prodaje sestavljajo prodajne vrednosti opravljenih storitev ter prodanega trgovskega blaga in materiala v obračunskem obdobju. Merijo se na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih in drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje. Davek na dodano vrednost se ne šteje kot poslovni prihodek, ampak kot obveznost do države.

Prihodke iz mednarodnega obračuna družba vkalkulira na osnovi opravljenih storitev v obračunskem obdobju; dokončni obračun se opravi na osnovi s tujimi poštnimi operaterji medsebojno usklajenih obračunov in potrjenih računov, ki se praviloma izstavljajo z daljšim časovnim zamikom.

Prevrednotovalni poslovni prihodki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Odhodki iz prodaje se pripoznajo, ko je trgovsko blago prodano oziroma ko je storitev opravljena. V odhodke iz prodaje se prišteva tudi nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in materiala.
Odhodke iz mednarodnega obračuna družba vkalkulira na osnovi opravljenih storitev v obračunskem obdobju; dokončni obračun se opravi na osnovi s tujimi operaterji medsebojno usklajenih obračunov in potrjenih računov, ki se praviloma izstavljajo z daljšim časovnim zamikom. Davek na dodano vrednost se ne šteje kot poslovni odhodek, razen v delu, ki se nanaša na neodbitni del vstopnega davka na dodano vrednost glede na izračunan odbitni delež.

Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove slabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni pokrito s presežkom iz prevrednotenja iz njihove predhodne okrepitve.

Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi s finančnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami. Finančni prihodki se prevrednotijo v zvezi s prodajo ali drugačno odtujitvijo finančnih naložb.

Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Finančni odhodki se pripoznajo po obračunu, ne glede na plačila, ki so povezana z njimi. Obsegajo pretežno stroške obresti za prejeta posojila, negativne tečajne razlike ter izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, in zmanjšanje njihove vrednosti ni pokrito s presežkom iz prevrednotenja kapitala.

Amortizacija

Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, naložbene nepremičnine in neopredmetenega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem. Pri amortiziranju opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin ter neopredmetenih sredstev uporablja Pošta Slovenije metodo enakomernega časovnega amortiziranja.

Opredmeteno osnovno sredstvo ter naložbena nepremičnina se začneta amortizirati prvi dan naslednjega meseca po tistem, ko sta razpoložljiva za uporabo.

Amortizacija se obračunava posamično. Zemljišča in osnovna sredstva, ki se pridobivajo, ter umetniška dela se ne amortizirajo.

Amortizacijske stopnje temeljijo na podlagi ocenjene ekonomske življenjske dobe sredstev. Pri neopredmetenih sredstvih se uporabljajo dokončne dobe koristnosti.

Pri obračunu amortizacije smo uporabili naslednje stopnje:

Stroški dela in stroški povračil

V stroških dela izkazujemo:

• plače,
• nadomestila plač,
• dajatve v naravi, darila in nagrade zaposlenim ter zanje plačane ali njim povrnjene zneske, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem,
• odpravnine in
• dajatve, ki se dodatno obračunavajo od navedenih postavk in ki bremenijo izplačevalca.

Stroški dela in stroški povračil so obračunani in izplačani v skladu z zakonom, s kolektivno pogodbo Pošte Slovenije, kolektivno pogodbo za poštne in kurirske dejavnosti ter kolektivno pogodbo o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust.

Med stroške dela so vkalkulirani tudi stroški iz naslova neizkoriščenih letnih dopustov zaposlenih in presežkov ur ter rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine.

4.3 RAČUNOVODSKI IZKAZI POŠTE SLOVENIJE

Pojasnila k računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati v povezavi z njimi.

4.3.1 Bilanca stanja

4.3.2 Izkaz poslovnega izida

4.3.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

4.3.4 Izkaz poslovnega izida po področnih odsekih

V skladu z Zakonom o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 102/04) in Splošnim aktom o ločenih računovodskih evidencah in prepovedi subvencioniranja (Uradni list RS, št. 29/10) je Pošta Slovenije dolžna izdelati izkaz poslovnega izida po področnih odsekih. Izkaz je izdelan na podlagi metodologije obračuna stroškov po aktivnostih poslovnega procesa in po metodi polno alociranih stroškov.

AKOS je Pošti Slovenije potrdil metodologijo o skladnosti »računovodskega sistema po aktivnostih z uporabo metode polno alociranih stroškov za Pošto Slovenije« s predpisi. Pošta Slovenije je tudi v letu 2014 dosledno upoštevala zakonsko obveznost stroškovno učinkovitega zagotavljanja univerzalne poštne storitve – v računovodskem sistemu so upoštevane zahteve po trajnem, rednem in nemotenem opravljanju univerzalne poštne storitve na celotnem ozemlju RS.

Vsebina storitev po posameznih področnih odsekih (univerzalna, druge poštne in ostale storitve) je podana v poglavju 2.5.1 Storitve.

4.3.5 Izkaz denarnega toka

4.3.6 Izkaz gibanja kapitala

Leto 2013 in 2014

4.4 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

POJASNILA K BILANCI STANJA

Bilanca stanja izkazuje tista sredstva in obveznosti do njihovih virov, ki se nanašajo na poslovanje družbe. Ima obliko zaporednega stopenjskega izkaza, razčlenjenega v skladu s SRS 24.4, vrednosti pa so izkazane za tekoče in preteklo obdobje.

A DOLGOROČNA SREDSTVA

A1 Gibanje neopredmetenih sredstev

Leto 2014

Leto 2013

Družba ni zastavila neopredmetenih sredstev kot jamstvo za dolgove.

A2 Dolgoročne aktivne časovne razmejitve

Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve konec leta 2014 predstavljajo vnaprej vplačani stroški iz naslova stanovanjskega rezervnega sklada.

A3 Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin

Leto 2014

Leto 2013

Naložbene nepremičnine

Razkritja k stroškom amortizacije so podana v pojasnilih k izkazu poslovnega izida (točka M3).

V letu 2014 je bilo ustvarjenih 173.748 evrov prihodkov, odhodki pa so znašali 140.996 evrov, od tega stroški amortizacije 74.446 evrov.

Med naložbene nepremičnine smo vključili:

• naložbene nepremičnine v počitniških stanovanjih in
• naložbene nepremičnine – poslovni prostori z zemljiščem ali deli v poslovnih prostorih, ki jih dajemo v najem.

Na postavko Naložbene nepremičnine smo v letu 2014 prenesli 28 objektov, in sicer: pošte Zagradec, Kostel, Gabrovka, Dole pri Litiji, Kotlje, Šmartno na Pohorju, Podgorje, Marjeta na Dravskem polju, Teharje, Frankolovo, Grobelno, Ponikva, Vitanje, Rimske Toplice, Dramlje, Šmartno v Rožni dolini, Kamna Gorica, Gozd ‑ Martuljek, Kostanjevica na Krasu, Portorož Bernardin, Košana, Knežak, Planina, Lokev, Krška vas, Kobilje, Martjanci ter Mala Nedelja, nazaj na postavko Zgradbe poslovni prostor v Osilnici.

Med naložbene nepremičnine smo prenesli objekte, ki jih zaradi preoblikovanja v pogodbene pošte ne potrebujemo več in jih zato dajemo v najem.

Družba ni zastavila naložbenih nepremičnin kot jamstvo za dolgove.

Opredmetena osnovna sredstva

Med povečanji so prikazane nove nabave (podrobno pojasnjene v poglavju 2.9 Vlaganja, naložbe in razvoj), v manjši meri pa tudi prenos s sredstev, namenjenih prodaji, nazaj na zgradbe.

Stanje investicij v teku je odvisno od novih nabav in aktiviranja zgradb in opreme v obračunskem obdobju. Neaktivirane so še naslednje večje postavke: varna soba v Ljubljani, informacijski sistemski prostor v Mariboru, nepremičnina v Rogaški Slatini, prizidek v Medvodah in pretovorna pošta v Cikavi.

Zaradi dotrajanosti, uničenja in neuporabnosti so bila ob letni inventuri odpisana opredmetena osnovna sredstva s knjigovodsko vrednostjo v višini 2.194 evrov. Pri popisu je bil ugotovljen primanjkljaj v višini 602 evra ter presežek v višini 193 evrov.

Strokovna skupina je po regijah naredila primerjavo vrednosti vseh nepremičnin z razpoložljivo statistiko GURS‑a in ugotovila, da je povprečna vrednost nepremičnin Pošte Slovenije po m² nižja od povprečne tržne vrednosti prodanih nepremičnin v Sloveniji v preteklih dveh letih, zato ni bilo treba izvesti slabitve nepremičnin.

V letu 2014 je bila računalniška oprema v višini 96.471 evrov nabavljena s finančnim najemom.

Družba ni zastavila opredmetenih osnovnih sredstev kot jamstvo za dolgove.

A4 Dolgoročne finančne naložbe

Gibanje dolgoročnih finančnih naložb

V III. skupino je uvrščen dolgoročni depozit pri banki v vrednosti 50.000 evrov, v IV. skupino pa so uvrščeni deleži v družbe v skupini, pridruženo podjetje, drugi dolgoročni deleži in delnice ter obveznice SOD‑a v skupni višini 2.950.968 evrov.

Dolgoročne finančne naložbe niso zastavljene.

Deleži v podjetjih

Pošta Slovenije med družbami v Skupini izkazuje štiri odvisna podjetja, in sicer ima 100‑odstotni delež v družbah: EPPS, PS Moj paket in PS Zavarovalno zastopništvo ter 95‑odstotni delež v družbi Feniksšped. Zaradi izgube, ki je posledica stroškov, potrebnih za zagon poslovanja podjetij, je bila izvedena slabitev naložbe v PS Moj paket v višini 324.067 evrov in PS Zavarovalno zastopništvo v višini 190.685 evrov. Pokrivanje izgube v poslovanju obeh družb v času priprave na redno poslovanje je bilo predvideno tudi v elaboratih obeh družb.

V pridruženem podjetju Športna loterija ima Pošta 20‑odstotni delež. Več o podjetjih v Skupini in pridruženem podjetju je zapisano v poglavju 1.5 Predstavitev Skupine Pošta Slovenije.

Med druge dolgoročne deleže so vključene naložbe v PBS, Indomo Maribor ter naložba v Zavarovalnico Triglav, pri kateri je bilo na dan 31. decembra 2014 opravljeno prevrednotenje zaradi dejstva, da je borzna cena delnice višja v primerjavi z 31. decembrom 2013. Učinek povečanja je ustrezno pripoznan v kapitalu.

Tveganje iz naslova strateških povezav in naložb je opisano v poglavju 2.10 Korporativno upravljanje tveganj.

Dolgoročni depoziti

Dolgoročni depoziti drugim v višini 50.000 evrov so vezana sredstva pri Novi Kreditni banki Maribor, obrestovana z 1,75‑odstotno fiksno letno obrestno mero.

Dolgoročno dana posojila

Dolgoročno dana posojila drugim predstavljajo obveznice SOD‑a, ki so bile v skladu s SRS 2006 uvrščene v IV. skupino izkazanih naložb. Za obveznice SOD‑a smo na dan 31. decembra 2014 opravili prevrednotenje kapitala (slabitev – pojasnilo k izkazu gibanja kapitala).

A5 Dolgoročne poslovne terjatve

Dolgoročne terjatve do delavcev vsebujejo pretežno terjatve iz naslova prodanih stanovanj – posojila zaposlenim za odkup službenih stanovanj, ki so bila do 27. julija 2007 odobrena s fiksno, 4‑odstotno letno obrestno mero, z dobo vračila do 20 let, po tem datumu pa po 6‑mesečni obrestni meri EURIBOR + 2 % (letna obrestna mera).

Višina dolgoročnih poslovnih terjatev po rokih, zapadlih za plačilo:

• do 5 let – 235.543 evrov,
• nad 5 do 10 let – 700.954 evrov,
• nad 10 do 20 let – 279.952 evrov.

Terjatve so zavarovane s hipoteko na nepremičnino, ki je bila predmet nakupa.

Dolgoročne terjatve niso bile zastavljene kot jamstvo za najem posojil.

A6 Odložene terjatve za davek

Za izračun odloženih davkov se uporablja 17‑odstotna davčna stopnja.

V letu 2013 je Pošta Slovenije v davčnem obračunu izkazala 14.358.596 evrov davčne izgube, ki je v letu 2014 nismo koristili. V letu 2014 je ostalo še 946.062 evrov neizrabljenih investicijskih davčnih olajšav, ki se lahko izkoristijo v petih letih. Zaradi ocene, da trenutna nabrana davčna izguba v dogledni prihodnosti ne bo koriščena v pomembnem znesku, družba na dan 31. december 2014 ni pripoznala terjatev za odloženi davek iz tega naslova.

Gibanje odloženih terjatev za davek

B KRATKOROČNA SREDSTVA

B1 Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo

Med dolgoročna sredstva, namenjena prodaji, so uvrščena sredstva, za katera se predvideva prodaja, in sicer:

• poslovni prostor s pripadajočim zemljiščem v Miklavžu na Dravskem polju,
• zemljišče Jesenice Javornik, Zgornje Gorje in Ljutomer.

B2 Zaloge

Zaloge obsegajo zaloge materiala (obrazci, avtoplašči), drobnega inventarja (službena in zaščitna obleka, stojala za blago, vreče za dostavnike) in trgovskega blaga (voščilnice in razglednice, igrače, kuverte, kartuše, telekartice). V letu 2014 smo odpisali zaloge v vrednosti 21.050 evrov (zastarelost, poškodovanost, neuporabnost). Pri popisu je bil pri zalogah materiala ugotovljen primanjkljaj v višini 129 evrov, pri zalogah trgovskega blaga pa primanjkljaj v višini 4.760 evrov ter presežek v višini 2.709 evrov.

Družba na dan 31. decembra 2014 nima zastavljenih zalog.

B3 Kratkoročne finančne naložbe

Odvisnemu podjetju EPPS je bilo v letu 2014 odobreno kratkoročno posojilo v višini 900.000 evrov z letno obrestno mero 2,325 odstotka (za 12‑mesečni EURIBOR so vzeti podatki na dan 31. decembra 2014). Posojilo je zavarovano z menicami.

Druga kratkoročna posojila zajemajo del dolgoročnih naložb, ki zapadejo v prihodnjem letu in se nanašajo na odobrena dolgoročna stanovanjska posojila pred letom 1995 (prevzeta po delitveni bilanci med Pošto Slovenije in Telekomom Slovenije), ter obveznice SOD‑a.

Kratkoročni depoziti pri bankah se nanašajo na depozite, obrestovane z letno obrestno mero od 0,08 do 4,1 odstotka. Depoziti niso bili zastavljeni kot jamstvo za najem posojil.

B4 Kratkoročne poslovne terjatve

Stanje terjatev do kupcev je na dan 31. decembra 2014 znašalo 27.669.403 evrov, od tega je del izkazan v okviru kratkoročnih poslovnih terjatev do podjetij v Skupini v višini 703.915 evrov (EPPS – 695.212 evrov, Feniksšped – 1.978 evrov, PS Zavarovalno zastopništvo – 4.492 evrov in PS Moj paket – 2.233 evrov) ter do pridruženega podjetja Športna loterija v višini 13.365 evrov.

Stanje drugih kratkoročnih poslovnih terjatev je na dan 31. decembra 2014 znašalo 1.461.892 evrov in zajema:

• terjatve za vstopni DDV – 236.216 evrov,
• terjatve do državnih institucij iz naslova boleznin in invalidnin – 450.020 evrov,
• dane kratkoročne predujme – 192.130 evrov,
• kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki – 54.938 evrov, od tega do odvisnega podjetja EPPS 114 evrov, in
• ostale kratkoročne terjatve – 528.588 evrov (druge terjatve do delavcev, blagajniški primanjkljaji …).

Pošta Slovenije svojih terjatev pretežno ne zavaruje, razen pri izvajalcih zamenljivih storitev, kjer so terjatve zavarovane z bančnimi garancijami v višini četrtine letnega prometa, in nekaterih strankah s slabšo bonitetno oceno.

Kreditno tveganje iz naslova poslovnih terjatev je opisano v poglavju 2.10 Korporativno upravljanje tveganj – Finančna tveganja.

Kratkoročne terjatve niso bile zastavljene kot jamstvo za najem posojil.

Gibanje popravkov vrednosti terjatev

B5 Denarna sredstva

Denarna sredstva so izkazana po izvirni vrednosti. Predstavljajo sredstva v evrih v blagajni in na transakcijskih računih pri PBS, NKBM, Abanki Vipi, Zvezi bank ter pri Novi Ljubljanski banki (v nadaljevanju: NLB).

C KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

Kratkoročno nezaračunani prihodki zajemajo pretežno nezaračunane prihodke iz naslova mednarodnega poštnega obračuna, in sicer v višini 5.809.124 evrov, od tega: za leto 2012 v višini 193.680 evrov, za leto 2013 v višini 1.892.963 evrov in za leto 2014 v višini 3.722.481 evrov.

D KAPITAL

Kapital izraža lastniško financiranje družbe in je z vidika družbe njena obveznost do lastnika – države. Osnovni kapital družbe je kapital, ki je registriran na sodišču v višini 121.472.482 evrov.

Kapitalske rezerve se glede na leto 2013 niso spremenile in so posledica odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala.

Pošta Slovenije je v letu 2014 ustvarila 7.092.861 evrov čistega dobička, ki pa je zmanjšan zaradi pokrivanja izgube iz preteklega leta v višini 2.096.279 evrov ter prerazporeditve 249.829 evrov med zakonske rezerve. Če bi družba prevrednotila kapital s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin za leto 2014 (0,2 odstotka), bi izkazala dobiček v višini 6.649.806 evrov.

Spremembe vseh sestavin kapitala smo pojasnili pri pojasnilih k izkazu gibanja kapitala.

E REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

E1 REZERVACIJE

Gibanje rezervacij

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade temeljijo na aktuarskem izračunu (uporabljena je metoda Projected Unit Credit), v katerem so bili upoštevani: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, verjetnost smrtnosti in invalidnosti, fluktuacija kadrov (4‑odstotna fluktuacija za zaposlene stare do 40 let, 3‑odstotna za zaposlene stare med 41 in 50 let ter 1‑odsotna fluktuacija za zaposlene nad 51 let), diskontna stopnja v višini 2,75 odstotka, rast plač v RS v višini 2 odstotkov in v družbi za 0,5 odstotka za obdobje od 2015 do 2016, od leta 2017 pa 2 odstotka, prispevna stopnja delodajalca za izplačila v višini 16,1 odstotka (za izplačila, višja od zneskov, ki jih določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja) ter rast zneskov iz prej omenjene uredbe za 2 odstotka. Na osnovi aktuarskega izračuna smo dodatno oblikovali rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine v višini 1.319.858 evrov, in sicer v izkazu poslovnega izida kot strošek rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade v višini 768.725 evrov ter strošek obresti v višini 567.676 evrov ter v bilanci stanja kot presežek iz prevrednotenja iz naslova aktuarskih preračunov v višini 16.543 evrov.

Višino rezervacij za tožbe določi glede na višino škodnega zahtevka ali oceni glede na pričakovano možno višino (če dejanski zahtevek še ni znan) Področje kadrovskih in pravnih zadev.

Pravica do izplačila spremenljivega dela plač izhaja iz pogodb o zaposlitvi poslovodnih oseb in iz Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v lasti države in zajema dele plač za leto 2012 in 2014. Skladno z zakonom se 50 odstotkov spremenljivega dela plače izplača po sprejetem sklepu nadzornega sveta, 50 odstotkov pa po poteku dveh let od prvega izplačila – za ta del se oblikujejo dolgoročne rezervacije.

E2 DOLOGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

V skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je za Pošto Slovenije določena 3‑odstotna kvota za zaposlovanje invalidov. Za vsakega zaposlenega invalida nad predpisano kvoto je Pošta upravičena do nagrade v višini 20 odstotkov minimalne plače na mesec (v letu 2014 za 420.264 evrov) ter oproščena plačila prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (v letu 2014 za 789.851 evrov).

Konec leta smo dolgoročne pasivne časovne razmejitve sprostili v dobro drugih prihodkov – prihodki od subvencij v višini 1.210.115 evrov.

F DOLGOROČNE OBVEZNOSTI

Dolgoročne finančne obveznosti do bank predstavljajo obveznosti za dolgoročni kredit, najet konec leta 2013, v višini 10 milijonov evrov. Obveznosti so zavarovane z menicami. Del kredita smo v letu 2014 predčasno poplačali. Konec leta 2014 je znašal znesek kredita 5 milijonov evrov in bil obrestovan po obrestni meri 1‑mesečni EURIBOR + 1,85 %. Kredit bo poplačan aprila 2017. Konec leta 2014 smo kratkoročni del dolgoročnega kredita v višini 1.250.000 evrov, ki zapade v odplačilo v letu 2015, prenesli na kratkoročne finančne obveznosti.
Druge dolgoročne finančne obveznosti obsegajo obveznosti za finančni najem računalniške opreme v višini 96.471 evrov. Doba najema je 36 mesecev. V letu 2014 je bilo odplačanih pet obrokov v višini 12.642 evrov. Konec leta je bilo na kratkoročne finančne obveznosti prenesenih 31.313 evrov.

G KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

Kratkoročne finančne obveznosti obsegajo:

• kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti do bank, ki zapadejo v letu 2015, v znesku 1.250.000 evrov. Obrestna mera znaša 1‑mesečni EURIBOR + 1,85 %, obveznosti so zavarovane z menicami,
• kratkoročni del dolgoročnih obveznosti za finančni najem, ki zapadejo v letu 2015, v znesku 31.313 evrov.

Obveznosti do dobaviteljev zajemajo:

• obveznosti do dobaviteljev osnovnih sredstev – 539.456 evrov in
• obveznosti do dobaviteljev obratnih sredstev – 6.507.865 evrov, od tega je del izkazan v kratkoročnih poslovnih obveznostih do podjetij v Skupini v skupni višini 53.286 evrov (EPPS – 351 evrov, Feniksšped – 2.534 evrov, PS Moj paket – 48.101 in PS Zavarovalno zastopništvo – 2.300 evrov).

Kratkoročne obveznosti do drugih zajemajo:

• kratkoročne obveznosti za plače – 11.287.291 evrov,
• obveznosti do državnih in drugih institucij – 1.900.269 evrov,
• obveznosti iz komisijske in konsignacijske prodaje – 1.557.236 evrov, od tega so obveznosti v višini 90.477 evrov izkazane v kratkoročnih poslovnih obveznostih do pridruženega podjetja Športna loterija, in
• druge kratkoročne obveznosti – 2.500.678 evrov (obveznosti do PBS za plačilni promet, obveznosti po odločbah …).

Družba nima obveznosti do članov poslovodstva, zaposlenih po individualni pogodbi, niti do članov nadzornega sveta, razen tistih, ki se nanašajo na plače za mesec december 2014.

H KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

V kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitvah so predvsem zajeti vnaprej obračunani stroški za neizkoriščen letni dopust v višini 1.784.055 evrov, stroški presežkov ur v višini 984.293 evrov ter vkalkulirani stroški iz naslova mednarodnega obračuna za pisemske in paketne pošiljke v višini 5.897.162 evrov.

Kratkoročno odloženi prihodki so porasli zaradi razmejitev večletnih prihodkov iz naslova certifikatske agencije v višini 243.498 evrov.

I ZABILANČNA EVIDENCA

Povečanje zabilančne zaloge trgovskega blaga je posledica uvedbe posredniške prodaje v letu 2014 (vinjete, srečke Športne loterije).

Postavka Dani in prejeti finančni instrumenti se nanaša na prejete bančne garancije za dobro izvedbo poslov (2.305.275 evrov), prejete garancije od izvajalcev zamenljivih poštnih storitev in nekaterih strank (1.389.717 evrov) in dane garancije pri NKBM (carinska in druge garancije v višini 2.317.720 evrov).

Postavka Drugo se nanaša pretežno na najeto opremo (viličarji, vozila …).

Drugih potencialnih obveznosti nimamo.

POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

Izkaz poslovnega izida vsebuje tiste prihodke in odhodke, ki so nastali v obračunskem obdobju poslovanja družbe. Ima obliko stopenjskega zaporednega izkaza, sestavljenega po različici I, v skladu s SRS 25.6. Vrednosti so izkazane za tekoče in preteklo obdobje.

J Čisti prihodki od prodaje

Čiste prihodke od prodaje sestavljajo prihodki od opravljenih poštnih in drugih storitev na domačem trgu in v mednarodnem poštnem prometu, prihodki od denarnih storitev in prihodki od prodaje blaga.

Prihodki od prodaje so doseženi predvsem na območju RS.
V skladu s Pravilnikom o računovodstvu razkrivamo skupine prihodkov, ki presegajo 10 odstotkov v skupini in katerih skupina predstavlja več kot 10 odstotkov poslovnih prihodkov: v skupini 760 – Prodaja proizvodov in storitev na domačem trgu – znašajo prihodki od prenosa standardnih pisem v domačem prometu brez storitve z upoštevanim popustom 39.627.016 evrov.

Gibanje prihodkov je pojasnjeno v poglavju 2.11 Analiza uspešnosti poslovanja.

K Prihodki od subvencij

Prihodki od subvencij so nastali pretežno zaradi sprostitve dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev v dobro prihodkov iz naslova preseganja kvot invalidov ter oprostitve plačila prispevkov za invalide (pojasnjeno v razkritju E2).

L Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)